Sončev mrk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti.
Po končanem delu sporočilo odstranite.

Sónčev mŕk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, in je Luna v sredini. Gledano iz Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba iz Sonca, ali le del nje.

Sončevi mrki so zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj spektakularnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del in kolobarjaste mrke, pri katerih Luna zakrije le srednji del Sončeve ploskve. Do tega pride, ker se razdalje med Soncem, Zemljo in Luno spreminjajo med letom.

[uredi] Mrki v letu 2006

29. marec

popolni Sončev mrk je bil viden v ozkem pasu, ki teče od ekvatorialnega dela Atlantika in zahodne obale Afrike prek osrednje Afrike, Libije, Egipta in Turčije in se konča v osrednji Sibiriji. Kot delni mrk je bil viden iz Evrope, Afrike in zahodnega dela Azije. V Ljubljani se je mrk začel ob 11.38, središče mrka je bil ob 12.44, Luna pa je zapustila Sonce ob 13.50. Ob največji fazi mrka je bilo zakrite 46 odstotkov Sončeve površine.

22. september

kolobarjasti Sončev mrk bo viden le sredi južnega dela Atlantika. Kot delni mrk je viden v Severni Ameriki, zahodni Afriki in na Antarktiki.

[uredi] Opozorilo

Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj že kratkotrajni pogled v Sonce povzroči nepopravljivo poškodbo vida. Za opazovanje Sonca uporabljamo posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. V nobenem primeru pa ne smemo uporabiti improviziranih filtrov, saj ti ne nudijo primerne zaščite. V Sonce ne smemo gledati skozi optične naprave (fotoaparat, daljnogled,...), saj nam svetloba v hipu uniči očesno mrežnico.