Lunin mrk
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja v ravni črti in je Zemlja v sredini. Če se to zgodi, del ali cela Luna ne dobi svetlobe, zato ker je v senci Zemlje in tako Luna postane nevidna, čeprav bi takrat morala biti polna luna. Vseeno pa se nekaj svetlobe odbije preko Zemljinega ozračja na Luno. Večino modre svetlobe se razprši in večinoma ostane samo še rdeča, zato se mrkata Luna sveti v rdečih odtenkih.
[uredi] Mrki v letu 2005
| 24. april, 2005 | Polmračen | Amerika, Avstralija, Tihi ocean, Vzhodna Azija | 4 h 10 m (dolžina mrka) |
| 17. oktober, 2005 | Delni | Kanada, Avstralija, Tihi Ocean, Azija | 59 m |
[uredi] Mrki v letu 2006
- polsenčni Lunin mrk je bil viden iz južne in severne Amerike, Evrope, Afrike in Azije. Do polsenčnega Luninega mrka pride, ko Luna zaide v Zemljino polsenco in se sence sploh ne dotakne. Sij Lune se le malo zmanjša, zato mrka neizkušeni opazovalec sploh ne more opaziti.
- delni Lunin mrk bo viden iz Evrope, Afrike, Azije in Avstralije. Luna bo v Zemljino senco zdrsnila le za 19 odstotkov premera. Ker je mrk v zgodnjih večernih urah, ga bodo lahko opazili le pozornejši opazovalci neba. Luna se bo Zemljine sence dotaknila ob 20.06, največje zakritje bo ob 20.51, senco pa bo zapustila ob 21.37.
