Turčija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
| Nacionalno geslo: Yurtta Sulh, Cihanda Sulh (turško: »Mir doma, mir na svetu«) |
|||
 |
|||
| Uradni jezik | turščina | ||
| Glavno mesto | Ankara | ||
| Predsednik | Ahmet Necdet Sezer | ||
| Predsednik vlade | Recep Tayyip Erdogan | ||
| Površina - Skupno - % voda |
36. na svetu 780.580 km² 1,3% |
||
| Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
17. na svetu 67.308.928 86,2/km² |
||
| Vzpostavitev | 29. oktober 1923 | ||
| Valuta | turška lira | ||
| Časovni pas | UTC+2 | ||
| Državna himna | Istiklâl Marsi | ||
| Vrhnja internetna domena | .TR | ||
| Nacionalna klicna koda | 90 | ||
Republika Turčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji. Anatolski polotok med Črnim morjem in Sredozemskim morjem tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo, ter na zahodu na Egejsko morje, otoke v njem, na Grčijo in Bolgarijo.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Glavni članek: Zgodovina Turčije
Anatolija ali »Mala Azija« (latinsko Asia Minor) je bila od pradavnine zibelka številnih kultur in kraljestev. Seldžuški Turki so s prihodom na to območje v 11. stoletju postali prvo turško ljudstvo, ki je vzpostavilo lastno oblast (prejšnji turški novoselci, kot denimo Pečengi, so priznali bizantinsko nadoblast) in postopoma do leta 1453 zavojevalo obstoječe bizantinsko cesarstvo. Njegov naslednik, Otomansko cesarstvo, se je postopoma razširilo po vzhodnem Sredozemlju. Naraščajoči nacionalizem v 19. stoletju je s porazom v 1. svetovni vojni privedel do dokončne zrušitve razmajanega imperija, ki so ga zasedle čete antantnih držav. Nekaj časa je kazalo, da bo bodoča turška država omejena na ozemlje Carigrada, južne obale Črnega morja in osrednje Anatolije.
Sodobno republiko Turčijo je po vojaški zmagi nad Grki leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk, ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških državnih udarov, zadnjemu leta 1980. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na Cipru, kurdsko vprašanje ter vzpon islamskih političnih opcij netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose.
[uredi] Upravna delitev
Glavni članek: Turške province
Turčija je upravno razdeljena na 81 provinc (turško il, množina iller):
|
|
|
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 Ankara, the capital city of Turkey |
Ankara from above |
 Maiden's Tower, Bosphorous |
 Railway in Beyoğlu, Istanbul |
|
Skyscraper in Levent, Istanbul |
Istiklal Avenue,Istanbul |
 Izmir's coast |
 Turkish Folklore |
 Selimiye Camii, Edirne |
Sultanahmet Mosque |
 Whirling Sufi Dervishes |
 Alanya |
 Pamukkale |
 Peri Bacaları (Cappadocia) |
 Manavgat Waterfall |
Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³
1 Pomemben del države leži v Aziji. 2 Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. 3 Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope.
Belgija | Bolgarija | Češka | Danska | Estonija | Francija | Grčija | Islandija | Italija | Kanada | Latvija | Litva | Luksemburg | Madžarska | Nemčija | Nizozemska | Norveška | Poljska | Portugalska | Romunija | Slovaška | Slovenija | Španija | Turčija | Združene države Amerike | Združeno kraljestvo
Albanija| Andora | Armenija | Avstrija | Azerbajdžan | Belorusija | Belgija | Bosna in Hercegovina | Bolgarija | Ciper | Češka | Črna gora | Danska | Estonija | Finska | Francija | Gruzija | Grčija | Hrvaška | Islandija | Irska | Italija | Kanada | Kazahstan | Kirgizistan | Latvija | Lihtenštajn | Litva | Luksemburg | Madžarska | Makedonija | Malta | Moldavija | Monako | Nemčija | Nizozemska | Norveška | Poljska | Portugalska | Romunija | Rusija | San Marino | Slovaška | Slovenija | Srbija | Španija | Švedska | Švica | Tadžikistan | Turčija | Turkmenistan | Ukrajina | Uzbekistan | Vatikan | Združene države Amerike | Združeno kraljestvo
| Države članice: | Belgija | Francija | Grčija | Italija | Luksemburg | Nemčija | Nizozemska | Portugalska | Španija |
| Pridružene države članice: | Bolgarija | Češka | Estonija | Islandija | Latvija | Litva | Madžarska | Norveška | Poljska | Romunija | Slovaška | Slovenija | Turčija |
| Države opazovalke: | Avstrija | Danska | Finska | Irska | Švedska |
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
