Turčija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Türkiye Cumhuriyeti

Nacionalno geslo: Yurtta Sulh, Cihanda Sulh (turško: »Mir doma, mir na svetu«)
Uradni jezik	turščina
Glavno mesto	Ankara
Predsednik	Ahmet Necdet Sezer
Predsednik vlade	Recep Tayyip Erdogan
Površina  - Skupno  - % voda	36. na svetu 780.580 km² 1,3%
Prebivalstvo  - Skupno (2002)  - Gostota	17. na svetu 67.308.928 86,2/km²
Vzpostavitev	29. oktober 1923
Valuta	turška lira
Časovni pas	UTC+2
Državna himna	Istiklâl Marsi
Vrhnja internetna domena	.TR
Nacionalna klicna koda	90

Republika Turčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji. Anatolski polotok med Črnim morjem in Sredozemskim morjem tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan in Iran, na jugu na Irak in Sirijo, ter na zahodu na Egejsko morje, otoke v njem, na Grčijo in Bolgarijo.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Upravna delitev 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Turčije

Anatolija ali »Mala Azija« (latinsko Asia Minor) je bila od pradavnine zibelka številnih kultur in kraljestev. Seldžuški Turki so s prihodom na to območje v 11. stoletju postali prvo turško ljudstvo, ki je vzpostavilo lastno oblast (prejšnji turški novoselci, kot denimo Pečengi, so priznali bizantinsko nadoblast) in postopoma do leta 1453 zavojevalo obstoječe bizantinsko cesarstvo. Njegov naslednik, Otomansko cesarstvo, se je postopoma razširilo po vzhodnem Sredozemlju. Naraščajoči nacionalizem v 19. stoletju je s porazom v 1. svetovni vojni privedel do dokončne zrušitve razmajanega imperija, ki so ga zasedle čete antantnih držav. Nekaj časa je kazalo, da bo bodoča turška država omejena na ozemlje Carigrada, južne obale Črnega morja in osrednje Anatolije.

Sodobno republiko Turčijo je po vojaški zmagi nad Grki leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk, ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških državnih udarov, zadnjemu leta 1980. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na Cipru, kurdsko vprašanje ter vzpon islamskih političnih opcij netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose.

[uredi] Upravna delitev

Glavni članek: Turške province

Turčija je upravno razdeljena na 81 provinc (turško il, množina iller):

Adana Adiyaman Afyon Agri Aksaray Amasya Ankara Antalya Ardahan Artvin Aydin Balikesir Bartin Batman Bayburt Bilecik Bingol Bitlis Bolu Burdur Bursa Canakkale Cankiri Corum Denizli Diyarbakir Duzce

Edirne Elazig Erzincan Erzurum Eskisehir Gaziantep Giresun Gumushane Hakkari Hatay Icel Igdir Isparta Istanbul Izmir Kahramanmaras Karabuk Karaman Kars Kastamonu Kayseri Kilis Kirikkale Kirklareli Kirsehir Kocaeli Konya

Kutahya Malatya Manisa Mardin Mugla Mus Nevsehir Nigde Ordu Osmaniye Rize Sakarya Samsun Sanliurfa Siirt Sinop Sirnak Sivas Tekirdag Tokat Trabzon Tunceli Usak Van Yalova Yozgat Zonguldak

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

Ankara, the capital city of Turkey	Ankara from above	Maiden's Tower, Bosphorous	Railway in Beyoğlu, Istanbul
Skyscraper in Levent, Istanbul	Istiklal Avenue,Istanbul	Izmir's coast	Turkish Folklore
Selimiye Camii, Edirne	Sultanahmet Mosque	Whirling Sufi Dervishes	Alanya
Pamukkale	Peri Bacaları (Cappadocia)	Manavgat Waterfall

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.