Realizem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Realízem je najprej pojem v filozofiji, nato pa v umetnosti, ki zaznamuje storitve, katerih bistvo je prikazovanje stvarnosti, resničnosti. Pojavil se je v 19. stoletju, ko je bil zmagovit pohod kapitalizma in so se zaostrovala nasprotja med buržuazijo in proletariatom (meščani in delavci). Zmaga meščanstva je bila nedvomna in nesporna (zmaga nad zemljiško posestvijo, zaradi tega cerkev in fevdalno plemstvo izgubita odločilno politično vlogo). Pojavila so se nova nasprotja med industrijskim kapitalizmom in mezdnim delavstvom. Leta 1848 je bila marčna revolucija in leta 1871 pariška komuna.
Vrste realizma:
- romantični realizem
- Pisci se še niso otresli vseh značilnosti romantike (Stendhal, Balzac, Dickens, Gogolj)
- objektivni realizem
- Značilna je stvarnost brez čustev (Flaubert, delno Tolstoj, Thackeray)
- socialni realizem
- Je usmerjen na nižji sloj ljudi (Dickens, delno Dostojevski)
- psihološki realizem
- Osnovna snov je notranjost ljudi, zunanjost je potrebna le za sporočanje občutkov (Dostojevski)
- kritični realizem
- Osnovna snov je kritika sodobne meščanske družbe (vsi)
- poetični realizem
- Značilen je za nemško literaturo, prisotnost idile (lažna predstava o nečem), ki vzburi v bralcu željo po lepem
- impresionistični realizem
- Slogovno se kaže na novo smer, novo romantiko, in temelji na trenutnih vtisih (Čehov)
Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
