Ognjeni vihar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ognjeni vihar (tudi ognjena nevihta) je vojaški strokovni izraz, ki označuje ozračni pojav, ki se pripeti ob uporabi velikih količin zažigalnih bomb.
Ko zažigalna bomba prileti na tla in se aktivira, sprošča izredno visoke temperature, nakar v središču požara navzgor izbruhne ogromna masa zraka, ki se pri tleh vsesava iz okolice središča požara. Ker tako ogenj dobiva vedno nove količine potrebnega zraka in s tem kisika, se ogenj vedno bolj širi ter "požira" vedno večje količine zraka.
Ta pojav so prvič opazili med drugo svetovno vojno, ko so zavezniška vojna letalstva bombardirali nemška mesta (glej npr. bombardiranje Dresdna, 1945).
Ognjeni vihar povzroči, da se v širši okolici središča požara zadušijo vsa živa bitja, saj ogenj porabi ves potreben kisik.
