Nezvočnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nèzvóčnik je v slovenskem jeziku vrsta soglasnika, eden izmed 15 fonemov. Delmo jih na 6 zvenečih in 9 nezvenečih nezvočnikov. Zveneči so /b/, /d/, /z/, /ž/, /dž/, /g/, nezveneči pa /p/, /t/, /s/, /š/, /č/, /k/, /f/, /h/, /c/. Nezveneče nezvočnike si lahko zapomnemo s pomočjo povedi "Ta suhi škafec spušča," tako da odstranimo samoglasnike.
Glede na način izgovorjave jih lahko povezujemo v pare: /b/-/p/ (ustnični), /d/-/t/, /z/-/s/ (zobni), /ž/-/š/, /dž/-/č/ (dlesnični), /g/-/k/ (mehkonebni), /f/, /h/ in /c/ pa so brez parnega glasnika.
| Nezvočniki | ||
|---|---|---|
| Zveneči | Nezveneči | Par |
| b | p | ustnični |
| d | t | zobni |
| z | s | zobni |
| ž | š | dlesnični |
| dž | č | dlesnični |
| g | k | mehkonebni |
| f | / | |
| h | / | |
| c | / | |
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- Več avtorjev, Na pragu besedila, Rokus, 2003, (COBISS)
