Slovenščina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovénščina je slovanski jezik. Jezik govori okoli 2,2 milijona govorcev po vsem svetu, od tega večina živi v Sloveniji. Slovenščina je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je v celoti ohranil dvojino. Slovenska slovnica je po splošnem mnenju dokaj zapletena. Veliko število narečij glede na število govorcev kaže na velike razlike v jeziku.
| Slovenščina (slovenščina) | ||
|---|---|---|
| Države: | Slovenija, Avstrija, Italija Madžarska, ZDA, Kanada, Argentina, Avstralija | |
| Govorni predeli: | Srednja Evropa, Amerika, Avstralija | |
| Število govorcev: | 2,2 milijona | |
| Uvrstitev: | Ni med prvih 100. | |
| Rodoslovna razvrstitev: | indoevropski slovanski |
|
| Uradni položaj | ||
| Uradni jezik: | v Sloveniji, od 1. maja 2004 v Evropski uniji |
|
| Usklajuje: | Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) |
|
| Jezikovne kode | ||
| ISO 639-1 | sl | |
| ISO 639-2 | slv | |
| SIL | slv | |
| Glej tudi: jezik – seznam jezikov | ||
 |
||
Vsebina |
[uredi] Krajevna porazdelitev
Jezik govori okoli 2,3 milijona ljudi, večinoma Slovencev, ki živijo v neodvisni republiki Sloveniji v Srednji Evropi (1.727.360).
Poleg teh govorijo jezik še v Beneški Sloveniji, Furlaniji-Julijski krajini) v Italiji (100.000), v (avstrijski Koroški) v Avstriji (50.000), v hrvaški Istri na Hrvaškem (25.000), v nekaterih južnih delih Madžarske (6.000) in v drugih delih Evrope kot tudi v preostalem svetu (še posebej Slovence v Nemčiji, ZDA (vključujoč Slovence, živeče v Kansasu), Kanadi, Argentini, Avstraliji in Južnoafriški republiki) (400.000).
| Črke / Statistika | |
|---|---|
| # črk | 25 |
| # samoglasnikov | 5 v pisavi, 8 v govoru |
| # soglasnikov | 20 v pisavi |
| # fonemov | 29 (8+21) |
| # slovničnih števil | 3 |
| # sklonov | 6 |
| # sklanjatev | 11 (4+4+3) |
| # slovničnih spolov | 3 |
[uredi] Narečja
V Sloveniji obstaja vsaj 32 narečij, kar kaže na veliko raznovrstnost, kar je pogojeno z geografskimi, političnimi, zgodovinskimi, družbenimi idr. razlogi. Splošno uveljavljeno mnenje je, da je narečij in njihovih govorov 48.
Narečnih skupin je 8:
- dolenjska
- gorenjska
- koroška
- primorska
- štajerska
- panonska
- rovtarska
- mešani kočevski govori
Obstajajo tudi skupine (sk) in podskupine (ps):
| Ime | Območje, kraj |
Tip |
| banjško | (sk) | |
| baški govor | (sk) | |
| bovško | ||
| briško | ||
| brkinsko | (v Brkinih) | |
| bržansko | (v Bržaniji in Trstu) | |
| celjsko | (v Celju) | |
| cerkljansko | (na Cerkljanskem) | |
| činžaško | ||
| čiško | ||
| črnovrško | ||
| dolenjsko | ||
| goričansko | ||
| gorenjsko | ||
| haloško | (v Halozah) | |
| horjulsko | (v Horjulu) | |
| idrijsko | (v Idriji) | |
| istrsko | (v slovensko govorečem delu Istre) | |
| južno belokranjsko | (ps) | |
| južno notranjsko | (v južnem delu Notranjske) | |
| južno pohorsko | (ps) | |
| kapleško | ||
| kobariško | ||
| kostelsko | ||
| kozjansko - bizeljsko | ||
| kozjaško | (sk) | |
| kranjskogorsko | (v Kranjski Gori) | (sk) |
| kraško | (na Krasu) | |
| laško | (v Laškem) | (sk) |
| logaško | ||
| lovrenško | ||
| mariborsko | (v Mariboru) | |
| medijsko | ||
| mešano kočevsko | (sk) | |
| mežiško | (v Mežici) | |
| nadiško | ||
| notranjsko | (na Notranjskem) | |
| obirsko | ||
| obsoško | (vzdolž reke Soče) | |
| podjunsko | (v Podjuni) | |
| pohorsko | (na Pohorju) | |
| poljansko | ||
| posavsko | ||
| preboldsko | (v Preboldu) | |
| prekmursko | (ps) | |
| prleško | (v Prlekiji) | |
| remšniško | ||
| rezijansko | (v Reziji) | |
| ribniško | ||
| rižanski govor | (v Rižani) | (sk) |
| rožansko | ||
| savinjsko | (v Savinjski dolini) | |
| sevniško-krški govor | (sk) | |
| solčavski govor | (v Solčavi z okolico) | (sk) |
| selško | ||
| severno belokranjsko | (ps) | |
| severnopohorsko-remšniško | ||
| slovenskogoriško | ||
| srednjesavinjsko | (ps) | |
| srednještajersko | (ps) | |
| šavrinski govor | (sk) | |
| škofjeloško | (v Škofji Loki) | |
| tersko | ||
| tolminsko | (v Tolminu) | |
| vzhodnodolenjski govor | (ps) | |
| vzhodnogorenjski govor | (ps) | |
| prleško | (ps) | |
| zagorsko-trboveljski govor | (sk) | |
| zasavsko narečje | ||
| ziljsko | ||
| zgornjesavinjsko | (ps) |
Slovenska narečja so tako različna, da se nekatere različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo. Tudi zato se uporablja tako imenovana knjižna oz. standardna slovenščina, ki se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Knjižna slovenščina je abstrakcija narečnih sistemov po dognanjih zgodovinskega jezikoslovja in temelji zlasti na osrednjih narečjih (dolenjščini, gorenjščini).
[uredi] Funkcije slovenskega jezika
Za različne ljudi ima slovenščina različne funkcije:
- materni jezik oziroma materinščina - jezik, ki se ga naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo
- drugi jezik ali jezik okolja - jezik, ki ni naš materni jezik in ki se ga naučimo zaradi stika z okoljem
- tuji jezik - jezik, ki se ga naučimo na tečajih oz. pri študiju
V Republiki Sloveniji je slovenščina:
- državni jezik - predstavlja celotno Slovenijo, uporabljajo ga državni organi, zapisan je na denarju in v njem je državna himna
- uradni jezik - v njem poteka uradovanje, na dvojezičnih območjih je to še italijanščina oz. madžarščina
Stavčni členi: osebek povedek predmet prislovna določina
[uredi] Glej tudi
[uredi] Abeceda in pisava
[uredi] Pravopis
[uredi] Književnost
[uredi] Tujke
- japonščina
- nemščina
- seznam slovenskih besed nemškega izvora
- seznam nemških izposojenk v slovenščini
- ruščina
[uredi] Besede/izgovorjava
[uredi] Zunanje povezave
- http://www.phon.ucl.ac.uk/home/sampa/slovenian.htm (v angleščini)
- Dela o slovenščini Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
- http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/ Revija Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies, ki jo izdajata Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza v Kanzasu (ZDA)
