Michel Ney
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Michel Ney, francoski maršal in plemič, * 10. januar 1769, Saarlouis, Alzacija, † 7. december 1815, Pariz.
[uredi] Biografija
Sin obrtnika je 1787 vstopil v francosko vojsko kot huzar. Zaradi svoje hrabrosti je hitro napredoval (npr. med bitko narodov je osebno vodil napad francoske težke konjenice). 1792 je postal poročnik, 1799 divizijski general in maršal 1804. Poleg vojaškega napredovanje je od Napoleona prejel še dva plemiška naziva: vojvoda elšingenski (6. junij 1808, za zasluge med francosko revolucionarno vojsko) in princ Moskve (25. marec 1813, zaradi zaslug med ruskim pohodom).
Po prvem Napoleonovemu padcu ga je v službo sprejel novopostavljeni kralj Louis XVIII. Ko so ga poslali, da aretira vračajočega Napoleona, je spet zamenjal stran in prevzel poveljstvo dela njegove vojske med bitko za Quatre-Bras in bitko narodov.
Ko je bil Napoleon premagan in spet poslan v izgnanstvo, je kralj ustanovil posebno maršalsko sodišče, ki ga je zaradi izdaje obsodilo na smrt (čeprav ne soglasno). Usmrčen je bil blizu luksemburških vrtov (Pariz). Zavrnil je prevezo za oči in kot poslednjo čast so mu dovolili, da je poveljeval strelskemu vodu, ki ga je usmrtil.
[uredi] Glej tudi
Napoleonovi maršali
|
Pierre François Charles Augereau - Jean Baptiste Bernadotte - Louis Alexandre Berthier - Jean-Baptiste Bessiéres - Guillaume Brune - Louis Nicolas Davout - Nicolas Jean de Dieu Soult - Emmanuel Grouchy - Jean-Baptiste Jourdan - François Étienne Christophe Kellermann - Jean Lannes - François Lefebvre - Jacques Macdonald - Auguste Frederic Marmont - André Masséna - Bon Adrien Moncey - Édouard Adolphe Mortier - Joachim Murat - Michel Ney - Nicolas Oudinot - Dominique Perignon - Józef Poniatowski - Laurent, Marquis de Gouvion Saint-Cyr - Jean Mathieu Serrurier - Louis Gabriel Suchet - Claude Perrin Victor |
Francoski maršali - Napoleonove vojne |