Steklo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Steklo se lahko izdela prozorno in ploščato ali pa ga, kot kaže ta krogla steklarne Brehat iz Bretanje, oblikujemo v druge oblike in barve.

Steklo je anorganski proizvod taljenja kremena, ki postane pri ohlajanju na sobno temperaturo trd in krhek. S spreminjanjem kemične sestave in načina izdelave dobimo, stekla katerih lastnosti ustrezajo najrazličnejšim namenom uporabe. Natrijevo steklo je navadno in se najpogosteje uporablja za kozarce, steklenice in okenska stekla. Svinčevo steklo se uporablja predvsem za optične predmete. Borovo steklo se uporablja v laboratorijih in gospodinjstvu, ker je odporno proti spremembam temperature.

Brezbarvno steklo se izdeluje iz zelo čistih surovin. Za obarvanost stekla z nekim odtenkom je potrebno stekleni masi dodati določeno snov. Tako se, na primer, s primesmi železa steklo obarva z zeleno rumenim tonom. Barvna stekla se pridobivajo tudi z dodajanjem raznih kovinskih oksidov. Kromov oksid obarva steklo zeleno, bakrov modro, manganov oksid pa vijoličasto. Steklo postane rdeče, če je v zmes primešano zlato.

[uredi] Zunanje povezave

Steklo je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek, ki se nanaša na tehnologijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.