Madžari
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Madžari, ugrofinski narod, katerega pripadniki živijo na področju današnje:
- Madžarske - 9.416.000 (ocena 2001),
- v Sloveniji (po navedbah Popisa 20026.243),
- v Srbiji - 293.000,
- v Romuniji - 1.400.000,
- na Slovaškem - 520.500,
- v Ukrajini - 170.000,
- na Hrvaškem - 16.500,
- na Češkem - 14.600,
in v Avstriji - ?.
Vsebina |
[uredi] Madžari - zgodovina
[uredi] Madžari v srednjem veku
Madžari so bili nomadsko ljudstvo ugrofinskega izvora s prvotno domovino ob južnem Uralu. Odtod so se najprej preselili na področje južne Rusije in Ukrajine ter se naposled za stalno naselili v Panonski nižini. Nižina je ustrezala njihovemu nomadskemu življenju in je bila po frankovsko-avarskih vojnah tudi nenaseljena.
V pisnih virih se Madžari prvič omenjajo leta 862, ko pričnejo ogrožati meje vzhodnega frankovskega kraljestva.
Po zaslugi svojih hitrih in gibčnih konj so prodrli daleč na zahod. To so bili predvsem roparski pohodi, saj so namensko napadali podeželje in tam nezaščitene cerkve in samostane, za katere so kmalu ugotovili, da so nezavarovana skladišča premoženja (zlati sakralni predmeti,...)
Tako so v letih 926 in 937 napadli zahodno frankovsko državo, enkrat pa so prodrli celo do Španije.
Njihove prodore je zaustavil Henrik Saški, ki jih je premagal leta 933 v bitki pri Anstrutu.
Potem so se naselili na prostranem območju panonske nižine, kjer živijo še danes.
[uredi] Madžari v novem veku
[uredi] Madžari danes
Ta članek o sociološki temi je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
