Kraljeva družba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo (angleško Royal Society) iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja. Ustanovili so jo leta 1660, leta 1783 pa se je združila z Kraljevo družbo v Edinburgu. Kraljeva irska akademija, ustanovljena leta 1782 je tudi tesno povezana s Kraljevo družbo.
Vse tri družbe se ukvarjajo predvsem z matematičnimi in naravoslovnimi znanostmi in področji. Obstaja tudi več drugih kraljevih družb, ki podpirajo druga področja znanosti.
Čeprav je Kraljeva družba prostovoljno društvo, velja za narodno akademijo znanosti Združenega kraljestva. Je članska organizacija Znanstvenega sveta.
Vsebina |
[uredi] Znameniti člani
Med ustanovnimi člani družbe je bilo veliko znamenitih znanstvenikov, oziroma so skozi zgodovino postali njeni člani. V najzgodnejši skupini (»original fellow«) so bili Robert Boyle, John Evelyn, sir Francis Fane, Nicasius Le Febure, sir John Finch, John Gauden, Francis Glisson, Theodore Haak, William Hammond, sir Robert Harley, Christopher Hatton, sir James Hayes, Nathaniel Henshaw, Thomas Henshaw, William Hoare, William Holder, Robert Hooke, sir John Hoskins, Charles Howard, sir Andrew King, Christopher Merrett, Edward Montagu, sir Anthony Morgan, sir William Petty, John Wallis, John Wilkins, Thomas Willis in sir Christopher Wren. Sir Isaac Newton jim je prikazal svojo teorijo o optiki in je kasneje postal njen predsednik.
Vsako leto od najimenitnejših znanstvenikov izberejo 42 novih članov (»fellow«) in do 6 tujih članov (»foreign member«). Članstvo je priznano po celem svetu kot eno od najvidneših doprinosov k znanosti.
[uredi] Predsedniki
- Glejte glavni članek Predsednik Kraljeve družbe
Seznam izbranih predsednikov:
- lord William Brouncker (1662-1667) - prvi predsednik
- sir Christopher Wren (1680-1682)
- Samuel Pepys (1684-1686)
- sir Isaac Newton (1703-1727)
- sir Joseph Banks (1778-1820)
- sir Joseph Dalton Hooker (1873-1878)
- Thomas Henry Huxley (1883-1885)
- sir George Gabriel Stokes (1885-1890)
- sir William Thomson (lord Kelvin) (1890-1895)
- Ernest Rutherford (lord Nelson) (1925-1930)
[uredi] Tuji člani
Od tujcev so kot člani najbolj znani:
- Aleksej Aleksejevič Abrikosov (10. maj 2001),
- Friedrich Wilhelm Bessel (9. junij 1825),
- Ruđer Josip Bošković (15. januar 1761),
- Albert Einstein (5. maj 1921),
- Daniel Gabriel Fahrenheit (7. maj 1724),
- Benjamin Franklin (29. maj 1756) (»fellow«),
- Murray Gell-Mann (20. april 1978),
- Christiaan Huygens (20. junij 1663) (»original fellow«),
- Donald Ervin Knuth (15. maj 2003),
- Pierre-Louis Moreau de Maupertuis (27. junij 1728)
- Janez Vajkard Valvasor (14. december 1687) in mnogi drugi.
[uredi] Izbrane bibliografije
- Sylva, John Evelyn, 1664,
- Micrographia, Robert Hooke, 1665,
- Philosophical Transactions, najstarejša znanstvena revija, ki neprekinjeno izhaja.
[uredi] Časovni pregled (nepopoln)
- 1660. - neuradni sestanki,
- 1660 28. november - ustanovitev,
- 1661 - ime se prvič pojavi v tisku, knjižnica predstavi svojo prvo knjigo,
- 1662 - Kraljeva ustanovna listina dovoli družbi objavljati,
- 1663 - druga Kraljeva ustanovna listina,
- 1665 - prva izdaja Philosophical Transactions,
- 1666 - zaradi požara v Londonu se družba preseli v Arundel House,
- 1710 - družba si pridobi lastno domovanje v Crane Courtu.
[uredi] Druge kraljeve družbe
- Kraljeva družba za književnost 1820,
- Kraljeva družba za kemijo 1972,
- Kraljeva družba za medicino 1805,
- Kraljeva družba za podpiranje zdravja 1904,
- Kraljeva družba za tropsko medicino in higieno,
- Kraljeva družba za zaščito ptic 1904,
- Kraljeva družba za zaščito pred krutostjo nad živalmi,
- Kraljeva družba za zaščito pred nesrečami,
- Kraljeva družba za ohranitev narave.
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
[uredi] Glej tudi
- zgodovina znanosti,
- seznam britanskih strokovnih društev.
- Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.