Kartica zdravstvenega zavarovanja
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kartica zdravstvenega zavarovanja (kratica KZZ) je listina za uveljavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.
[uredi] Tehnologija
Kartica je izdelana iz plastike in meri 8,5 cm v dolžino in 5,5 cm v širino, na njej pa je nameščen poseben čip, na katerega se zapisujejo podatki o imetniku kartice (diagnoze, izdani recepti in mnogo drugih informacij). Podatki, ki so elektronsko zapisani v čipu kartice, so zavarovani pred nepooblaščenim dostopom tako, da jih morejo v posebnih čitalnikih brati le imetniki profesionalnih kartic (zdravniki, lekarnarji, fizioterapevti, delavci ZZZS, ...).
Podatke na kartici osvežuje imetnik kartice sam na 296 samopostrežnih terminalih, ki so nameščeni po celi državi. Ti podatki vključujejo zaposlitev in s tem pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja ter podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju (zavarovalnica, trajanje zavarovanja, ...). S pomočjo teh terminalov in kartice imetnik tudi naroča posebne kartice za obvezno zavarovanje v tujini, tako imenovane »evropska kartica zdravstvenega zavarovanja«, s katerimi uveljavlja svoje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v državah Evropske unije.
[uredi] Sistem kartice pri nas in v EU
Kartični sistem je prilagojen slovenskemu zdravstvu in zdravstvenemu zavarovanju, upošteva pa tudi mednarodna priporočila in standarde. Slovenija je tudi prva država, ki je uvedla elektronsko kartico na področju celotne države, podobno infrastrukturo pa po zgledu Slovenije uvajajo tudi druge države članice EU. Skupni cilj držav članic EU je uvesti tak elektronski dokument, ki ga bo mogoče uporabljati tako znotraj kot izven meja posamezne države, pri čemer so naši strokovnjaki zaradi izkušenj pomemben faktor pri implementaciji in testiranju teh sistemov.
