Kačji pastirji
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Kačji pastirji | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 prodni modrač, Orthetrum cancellatum
|
||||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||||
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Epiprocta, z infraredom Anisoptera |
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata) so red v razredu žuželk in se delijo v raznokrile in enakokrile kačje pastirje (Zygoptera in Anisoptera). Značilnost teh žuželk so velike okrogle glave, pokrite predvsem z dobro razvitimi, fasetnimi očmi; noge, ki omogočajo lovljenje plena v letu (drugih žuželk), dva para dolgih, prosojnih kril, ki se gibljejo samostojno in podolgovat trup.
Čeprav so si med seboj precej podobni, se raznokrili kačji pastirji razlikujejo od enakokrilih po več zlahka prepoznavnih lastnostih. Raznokrili kačji pastirji so dobri letalci s precej krepkimi zadki in imajo v mirovanju svoja krila obrnjena na stran ali navzven ali celo nekoliko naprej. Enakokrili kačji pastirji imajo šibkejša telesa in v mirovanju zvijejo svoja krila nazaj preko zadka. Oči raznokrilih kačjih pastirjev obsegajo večino njihove glave in se skorajda dotikajo. Pri enakokrilih pa je med očmi običajno vrzel.
Ličinke kačjih pastirjev so vodne ali polvodne živali. Tudi odrasle živali najpogosteje vidimo poleg voda in jih pogosto opisujemo kot vodne žuželke. Vendar pa se mnoge vrste držijo daleč od vode, na odprtih planjavah in vrhovih hribov, kjer prežijo na manjše insekte, ki jih lovijo v letu. Kot plenilci žuželk so zlasti pomembni raznokrili kačji pastirji, ki jih občudujemo tudi kot mojstre leta.
Kačji pastirji izležejo jajčeca v vodo ali na rastlinje v bližini vode ali na vlažnih krajih. Iz njih se izležejo nimfe, ki so pri večini vrst požrešni plenilci drugih vodnih organizmov, vključno z majhnimi ribami. Ko nimfe zrastejo, se preoblikujejo v odraslo letečo žuželko. Samci kačjih pastirjev imajo v zadnjem delu oprsja organ, v katerem shranjujejo semenčice. Parijo se tako, da z nožki ob vrhu oprsja zagrabijo samico za glavo, samice pa upognejo svoj zadek naprej, s čimer se dotaknjejo samčevega organa in sprejmejo spermo. Pri tem kačji pastirji oblikujejo značilno srčasto obliko, imenovano koleselj.
Med fosili so našli nekaj zares velikih vrst kačjih pastirjev. Največji kačji pastirji, ki živijo danes, so orjaški srednjeameriški enakokrili kačji pastir (Megaloprepus coerulatusa) ter endemičen havajski enakokrili kačji pastir (Anax strenuus).
