Bitka pri Frigidu
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka pri Frigidu, ki se je odvijala 5. in 6. septembra 394, je bila verjetno ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima. Zahodnofrankovski poveljnik Arbogast je skupaj z rimskim senatom pripravil upor proti cesarju Teodoziju I., ki je Rimskemu imperiju vladal iz Konstantinopla. Čeprav upori barbarskih federatov v nemirnem 4. stoletju niso bili nič novega, je bil ta upor nekaj posebnega, saj se je tu pogan uprl kristjanu. Njegov izid je v zahodnem delu cesarstva utrdil krščanstvo. Bitka se po pomembnosti primerja z bitko pri Milvijskem mostu, saj je zmaga krščanstva tako za poražence, kot za zmagovalce pomenila dokaz obstoja Boga, posledica tega pa je bila prevlada krščanstva.
Arbogast je s svojimi poganskimi četami užival podporo rimskega senata, ki se je že več kot dve generaciji prepiral s krščanskimi cesarji v Konstantinoplu. Pisali so pisma in si prizadevali za vrnitev poganstva, vendar jim to ni uspevalo, saj so se zatekali le k pogovoru, ne pa k dejanjem. Senat je postavil novega cesarja, Evgenija, vendar je v resnici upor usmerjal Arbogast.
Teodozij se je z vojsko več kot 20.000 Gotov, ki so le malo pred tem postali federati po porazu v bitki pri Adrianoplu, odpravil iz Konstantinopla proti zahodu. Lokacija bitke pri Frigidu je sporna, vendar se je najverjetneje odvijala ob vznožju Julijskih Alp v bližini današnjega Vrhpolja pri Vipavi in potoka Hubelj, k zmagi Teodozijeve vojske pa naj bi je močno pripomogla za te kraje značilna močna burja. Za Teodozija je bitka "Ad Frigidum" pomenila popolno zmago, za pogane pa, nasprotno, popoln poraz. Poganski senat je bil ponižan in v eni generaciji so vplivne poganske družine v Rimu prenehale z odporom proti krščanstvu in postale papeške družine pozne antike.
[uredi] Viri
- Rajko Bratož, Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeveških avtorjev, Zbirka Zgodovinskega časopisa, 12. Ljubljana, 1994.
