Paradižnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Paradižnik (znanstveno ime Lycopersicum esculentum Mill.) je sadje tropskega izvora, prinešeno je iz Amerike med prvimi rastlinami, ki so bile od tam prinešene v Evropo. Najprej je bila prinešena v Italijo, nato na Portugalsko in Španijo, naprej pa se je razširila v vse dežele s toplo klimo. Danes je priljubljena povrtnina tudi v deželah, kjer nimajo primernih klimatskih pogojev za njeno pridelavo. Obstajajo razne vrste paradižnika, katere se med seboj razlikujejo bolj po obliki in barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vrednostih. Kot večina povrtnin tudi paradižnik vsebuje mnogo vode in relativno male količine suhih koristnih snovi. Vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 % beljakovin, 0,3 % maščobe in 4% ogljikovih hidratov. Paradižnik ima veliko bioloških vrednosti zaradi vitaminov A in C. Cenjen je v prehrani zaradi svojega posebnega prijetnega okusa in daje hrani prijeten vonj in barvo. Vsebuje tudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopin, njegova lastnost je da se z dviganjem temperature intenzivnost rdeče barve povečuje. Vsebuje tudi določene organske kisline , katere ugodno delujejo na delovanje naših notranjih organov. Paradižnik osvežuje, ugasi žejo in odpira apetit. V poletni prehrani je smotrno uživati paradižnik svež v obliki solat.
[uredi] Zunanje povezave
