Kominterna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический Интернационал, Kommunističeskij Internacional) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj iz vsega sveta. Leta 1919 jo je v Moskvi ustanovil Vladimir Lenin. Komunistične partije po vsem svetu, v različnih državah, so lastno politiko usmerjale, glede na zahteve in potrebe Kominterne. Zagotavljala je finančno in organizacijsko pomoč komunističnim funkcionarjem, ki so se borili za oblast in komunističnim strankam po vsem svetu, s ciljem izvedbe svetovne komunistične revolucije. Podpirala je državne prevrate komunistov v različnih državah, vendar zahtevala, da so vse komunistične partije v svojem delovanju strogo podrejene Moskvi. Člani Kominterne so tesno sodelovali s sovjetsko tajno policijo NKVD, ki so jo oskrbovali z informacijami iz tujine. Čeprav je imela Kominterna svoje predsednike je bila v letih od 1919 do 1924 pod neposrednim vodstvom voditelja Vladimirja Lenina. Po Leninovi smrti je vodstvo nad Kominterno prevzel Josip Stalin. Slednji je na zahtevo Zahodnih zaveznikov, ZDA in Velike Britanije, s ciljem zavezništva proti nacistični Nemčiji leta 1943 razpustil Kominterno, skrivoma pa še vedno ohranil nadrejen položaj nad voditelji komunističnih strank v drugih državah. Med slovenskimi člani Kominterne so bili tudi Edvard Kardelj, Matija Maček, Dragotin Gustinčič, Franc Leskovšek in drugi.
[uredi] Glej tudi
- Komunistična partija Sovjetske zveze
- Komunistična partija Jugoslavije
- Komunistična partija Slovenije
- Internacionala (himna)