Hadž
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Ta članek se nanaša na Islam |
|
| Besedišče islama | |
| Pet stebrov | |
| Izpoved vere Molitev · Miloščina · Post Romanje v Meko Džihad (Glej šesti steber islama) |
|
| Pomembnejše osebe | |
| Alah Mohamed Preroki islama Kalif · Šiitski imam · Mahdi Mohamedovi družabniki |
|
| Sveta mesta | Dogodki |
| Meka · Medina Jeruzalem Nadžaf · Karbala Kufa · Kazimain Mašhad · Samara |
Hidžra Muslimanski koledar Eid ul-Fitr Eid ul-Adha Aašurah Arba'een |
| Stavbe | Verska vloga |
| Mošeja · Minaret Mihrab · Kaba islamska arhitektura |
Mujezin · Mufti Mula · Imam Ajatola · Marja |
| Besedila & Predpisi | |
| Koran · Hadith · Suna Fiqh · Fatva · Šarija · Adhan |
|
| Šarijske šole | Šole kalama |
| Hanafi Hanbali Jafari Maliki Shafi'i |
Ašarite Jabrija Maturidi Murdžiti Mutazili Kvadarija |
| Šiitske sekte | Haridžitske sekte |
| Ithna Asharia Ismaili Zaidijci Alawiti* · Alevi* |
Sufiji Azrakvi Ibadi |
| Mesijske sekte | Gibanja |
| Ahmadi Zikri |
Sufizem Vahabizem Salafizem Liberalci |
| Druge sekte | Povezane vere |
| Nation of Islam Narod Bogov in Zemlja Druzi* |
Babizem Bahá'í Jazidi Sikhizem |
| * = samopodoba nejasna | |
Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je četrti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama. Hadža se mora vsaj enkrat v življenju udeležiti vsak odrasel musliman, ki je zdrav in ima dovolj finančnih sredstev, da si to lahko privošči. Tako je hadž življenjski cilj vsakega muslimana. Za nemuslimane je sodelovanje na romanju prepovedano.
Verniki morajo najprej hitro, nato pa počasi obkrožiti Kaabo, kocko na dvorišču mošeje v Meki. Zaradi velike množice ljudi so se v preteklosti pogosto dogajale tragedije, saj je nenadzorovana množica poteptala nekatere vernike. Nesreče pa so se dogajale tudi med obrednim t.i. kamenjanjem hudiča, saj so ljudje zaradi udarcev kamnov umrli.
[uredi] Mali hadž
Ob prihodu v Meko vsak udeleženec romanja (imenovan hadži) opraviti več obredov, s katerimi se spomni življenja Abrahama in Hagar. Tako mora najprej štirikrat obkrožiti Kaabo znotraj Velike mošeje v Meki v širšem krogu, nato pa še trikrat počasneje in bližje kocki, vse v obratni strani od urinega kazalca. Ta obred se imenuje tavaf. Nato sledi sedemkratna hitra hoja med Safo in Marvo, hriboma v bližini, s čemer se spomnijo Hagarinega divjega iskanja vode iz Zamzamskega vodnjaka, preden ji ga je pokazal Alah. Ta dva obreda se imenujeta umra, včasih pa se ju poimenuje tudi kot mali hadž. Večina vernikov ob tem tudi pije vodo iz omenjenega vodnjaka in si odstriže nekaj las, vendar pa to dvoje ne predstavlja uradnega dela rituala.
Nekateri verniki se nato odločijo obiskati sveto mesto Medina, čeprav to ni del uradnega hadža. Tam obiščejo Prerokovo mošejo in Mohamedovo grobnico, ki je ob mošeji. Prav tako sta tam tudi zadnja počivališča Abuja Bakra in Umarja.
[uredi] Veliki hadž
Al hadžul ali veliki hadž ponavadi sledi noči ali nočem, ki so jih verniki preživeli v Medini, čeprav obisk Medine ni nujen za izvedbo hadža. Verniki imajo tri dolžnosti, ki jih morajo izpolniti, da opravijo hadž:
- obisk gore Arafat, kjer morajo ostati celo popoldne, dokler se ne spusti tema. Na pobočju se zbere nepregledna množica vernikov, ki se poglobijo vase. Krožna pot do gore, kjer je imel po muslimanskem izročilu prerok Mohamed svojo zadnjo pridigo, po nekaterih podatkih traja od tri do pet dni. Med obiskom gore sicer ni nobenih predpisanih dejavnosti, vendar pa se večina vernikov takrat pogovarja z Alahom in razmišlja o svojih življenjih.
- ko se vrnejo z Arafata, se verniki namenijo do mesta Mine, ki leži v bližini Meke, in sodelujejo v kamenjanju hudiča. Verniki s planote Muzdalifa poberejo kamenje in ga mečejo v tri stebre v Mini. Ti namreč predstavljajo hudiča - pri prvem in največjem je Abrahama preizkušal zaradi žrtvovanja Išmaela, pri drugem je preizkušal Hagar, pri tretjem pa je Išmaela skušal prepričati, naj se ne žrtvuje. Vsakič je bil zavrnjen in metanje kamenja predstavlja te zavrnitve.
- temu sledi še drugi tavaf okoli »Kaabe« v Veliki mošeji v Meki.
[uredi] Običaji
Veliko moških si po kamenjanju obrije glavo, ženske pa si odstrižejo koder las. S tem simbolično nakažejo ponovno rojstvo, saj so bili s sodelovanjem na hadžu očiščeni vseh grehov. Moški med hadžem nosijo preprosto belo pregrinjalo, ženske pa belo ali črno preprosto obleko in naglavno ruto.
Značilna obleka moškega udeleženca hadža je t. i. ihram ali bela tkanina, podobna rjuhi, ki si jo verniki ovijejo okoli telesa, za lažje premikanje pa si nadenejo še pas. K temu sodi le par sandal. Enotnost pri oblačenju simbolizira enotnost vseh vernikov v Alahovih očeh. Ženske pa ponavadi nosijo preprosto belo ali črno obleko, seveda pa uporabljajo tudi naglavno pokrivalo. Vernik se takrat, ko ima oblečen ihram, ne sme briti, striči nohtov ali nositi nakita. Ko si nadeva oblačilo, mora ob tem peti posebej za to predvideno pesem.
Za nemuslimane je sodelovanje v hadžu zelo oteženo, saj je obisk svetih mest po savdskih zakonih prepovedan. V preteklosti se je zgodilo, da so divje množice poteptale ali na kakšen drugačen način ubile nemuslimane, ki so se udeležili hadža. Nekaj nemuslimanov pa se je hadža udeležilo pod pretvezo, da so muslimani in na ta način jim je uspelo sodelovati pri tem vrhunskem verskem doživetju.
