Hidžra (islam)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ta članek se nanaša na Islam |
|
Besedišče islama | |
Pet stebrov | |
Izpoved vere Molitev · Miloščina · Post Romanje v Meko Džihad (Glej šesti steber islama) |
|
Pomembnejše osebe | |
Alah Mohamed Preroki islama Kalif · Šiitski imam · Mahdi Mohamedovi družabniki |
|
Sveta mesta | Dogodki |
Meka · Medina Jeruzalem Nadžaf · Karbala Kufa · Kazimain Mašhad · Samara |
Hidžra Muslimanski koledar Eid ul-Fitr Eid ul-Adha Aašurah Arba'een |
Stavbe | Verska vloga |
Mošeja · Minaret Mihrab · Kaba islamska arhitektura |
Mujezin · Mufti Mula · Imam Ajatola · Marja |
Besedila & Predpisi | |
Koran · Hadith · Suna Fiqh · Fatva · Šarija · Adhan |
|
Šarijske šole | Šole kalama |
Hanafi Hanbali Jafari Maliki Shafi'i |
Ašarite Jabrija Maturidi Murdžiti Mutazili Kvadarija |
Šiitske sekte | Haridžitske sekte |
Ithna Asharia Ismaili Zaidijci Alawiti* · Alevi* |
Sufiji Azrakvi Ibadi |
Mesijske sekte | Gibanja |
Ahmadi Zikri |
Sufizem Vahabizem Salafizem Liberalci |
Druge sekte | Povezane vere |
Nation of Islam Narod Bogov in Zemlja Druzi* |
Babizem Bahá'í Jazidi Sikhizem |
* = samopodoba nejasna |
- Za socialno skupino v Indiji z istim imenom glej hidžra (Indija).
Hidžra (tudi hedžra; pomeni »beg« oz. »umik«) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622. To arabsko besedo včasih imenujejo hidžrah ali hegira v latinščini.
V začetku prerok Mohamed, ki je naznanjal nauk boga po imenu Alah in napovedoval grožnjo sodnega dne, sprva ni imel veliko uspeha v Meki. Njegovo pleme Kvurajš, ki je bilo zadolženo za kaabo, svetišče arabskih poganskih bogov, ga je neprestano preganjalo in nadlegovalo.
Skupaj s svojimi privrženci se je septembra 622 izselil v Jathrib, 320 km severno od Meke. Jathrib so kmalu preimenovali v Madinat un-Nabi, »Mesto preroka«, oziroma Medina. Muslimansko leto, v katerem se je zgodila hidžra, je leta 638 (»leto hidžre« 17) drugi kalif Omar ibn al-Katab označil kot prvo leto muslimanskega koledarja. Spodaj je naveden časovni pregled dogodkov v Medini, katere okolico so poimenovali Jathrib.
Časovni pregled hidžre:
- 1. dan: torek 26. safar, leto hidžre 1, 9. september 622
- zapusti dom v Meki. Ostane tri dni v jami Thavr blizu Meke.
- 5. dan: ponedeljek 1. rabi' I., leto hidžre 1, 13. september 622
- zapusti okolico Meke. Potuje v pokrajino okoli Jathriba.
- 12. dan: ponedeljek 8. rabi' I., leto hidžre 1, 20. september 622
- prispe v Kvubo' blizu Medine.
- 16. dan: petek 12. rabi' I., leto hidžre 1, 24. september 622
- prvi obisk Medine za petkove molitve.
- 26. dan: ponedeljek 22. rabi' I., leto hidžre 1, 4. oktober 622
- se preseli iz Kvube' v Medino.
Muslimanski datumi so v islamskem koledarju razširjeni nazaj v času, podobno kot se lahko gregorijanski koledar razširi s proleptičnim gregorijanskim koledarjem.
Zahodni datumi so v julijanskem koledarju.
1. rabi' I. je dva meseca po 1. moharemu, prvemu dnevu muslimanskega leta.
Veliko piscev zamenjuje prvi dan hidžre s hidžro samo in napačno navaja, da je hidžra nastopila 1. moharema leta hidžre 1, oziroma 16. julija 622.
[uredi] Glej tudi
- sira, seznam islamskih izrazov v arabščini.
[uredi] Viri
- F. A. Shamsi, Datum hidžre (The Date of Hijrah), Islamic Studies 23 (1984): 189-224, 289-323.
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini: