Frankfurt na Majni
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- Za druge pomene glejte Frankfurt (razločitev).
Fránkfurt na Májni (nemško Frankfurt am Main) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji. Leži ob reki Majni in ima približno 650.000 prebivalcev (v celotnem velemestnem območju pa jih živi okrog pet milijonov).
Najpogostejše slovensko ime zanj je preprosto Frankfurt, Nemci pa ga pogosteje imenujejo s polnim imenom, ker ga tako ločijo od Frankfurta na Odri.
Frankfurt je bil skozi dolga stoletja nemško politično središče oziroma neuradna nemška prestolnica. Od leta 855 do 1792 je bil volilno mesto cesarjev Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. V letih 1848 do 1849 je bilo mesto prestolnica revolucionarjev in sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta. Med drugo svetovno vojno je bil Frankfurt silovito bombardiran, vendar si je opomogel razmeroma hitro. Leta 1949 je za en sam glas izgubil parlamentarno kandidaturo za status zahodnonemške prestolnice. Glavno mesto Zahodne Nemčije je postal Bonn (pri Kölnu). Leta 1989, po padcu znamenitega berlinskega zidu, se je oblast preselila v Berlin.
Trije stebri, na katerih sloni frankfurtsko gospodarstvo, so denarništvo, sejmarstvo in transport. Frankfurt ima dolgo denarniško tradicijo in je po podatkih Univerze v Liverpoolu najbogatejše mesto v Evropi. Tu imajo svoj sedež Evropska centralna banka, Nemška zvezna banka in veliko število pomembnih komercialnih bank, med katerimi velja omeniti Deutsche Bank, Dresdner Bank in Commerzbank. Mesto slovi tudi po svojih sejmih, še zlasti po Messe Frankfurt. Frankfurtska borza je največja v Nemčiji in ena večjih v svetu sploh, saj tu poteče 85 odstotkov nemške trgovine z delnicami. Zato to mesto pogosto imenujejo tudi »Bankfurt« oziroma »Mainhattan« (kar izhaja iz imena krajevne reke in ameriškega finančnega središča Manhattan).
Mesto slovi ne le po finančništvu, ki se kosa z londonskim in pariškim, ampak tudi po svoji osrednji legi v Zahodni Evropi, kjer je del najgosteje poseljenih evropskih območij. Z odlično infrastrukturo in pomembnim mednarodnim letališčem Frankfurt je mesto prometno vozlišče Nemčije. Letališče je po prometu, odvisno od vira podatkov, na drugem ali tretjem mestu. Leta 2003 se je tu vkrcalo 48.351.664 potnikov, s čimer se enači s pariškim letališčem Charles de Gaulle (48.220.436) in zaostaja le še za londonskim letališčem Heathrow (63.487.136).
Frankfurt je tudi eno izmed treh evropskih mest z večjim številom nebotičnikov. Z devetimi nebotičniki, višjimi od 150 metrov (2004), sledi takoj za Parizom (La Défense in Montparnasse), v katerem preseže višino 150-ih metrov dvanajst nebotičnikov (če prezremo Eifflov stolp), vendar prekaša London z osmimi takimi nebotičniki. V Frankfurtu se nahaja tudi Stolp Commerzbank, najvišji nebotičnik v Evropi. Edino nemško mesto s tako visokimi zgradbami je le še Düsseldorf.
Frankfurt je tudi dom mnogih kulturnih in izobraževalnih ustanov, med njimi Univerza Johann Wolfgang Goethe ter številni muzeji, ki si sledijo ob reki Majni na t.i. muzejskem bregu (Museumsufer). Najpomembnejši muzeji so Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie (mestni muzej umetnosti in galerija), imenovan tudi Städel, in Naturmuseum Senckenberg (naravoslovni muzej). Omeniti velja tudi Museum für moderne Kunst (muzej modernih umetnosti) in Schirn Kunsthalle (umetnostna galerija Schirn). Mesto slovi tudi po obsežnem botaničnem vrtu, Palmengarten.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- v slovenščini:
- Evropska centralna banka
- Frankfurt po Frankfurtu - Slovenski knjižni sejem
- v angleščini:
- v nemščini:
- v angleščini in nemščini:
