Secure shell
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Plast | Protokol |
| aplikacijska plast | DNS, FTP, HTTP, IMAP, IRC, NNTP, POP3, SIP, SMTP, SSH, Telnet, BitTorrent ... |
| transportna plast | DCCP, TCP, UDP, SCTP, RTP ... |
| omrežna plast | IPv4, IPv6, ICMP, IGMP, ARP ... |
| plast podatkovne povezave | ECP, ATM, DDCMP, BSC, LAPB, LAPD, LLC, SDLC ... |
| fizična plast | Token ring, Ethernet, FDDI, PPP, Wi-Fi ... |
Secure Shell ali SSH je protokol za upravljanje računalnika na daljavo. Isto funkcijo ima tudi Telnet, vendar ni varen.
SSH deluje tako, da geslo pošlje v kriptirani obliki. Telnet pa pošlje geslo v navadni obliki, ki ga lahko prebere vsak mimoidoči »heker«.
SSH deluje po načelu javnega in zasebnega ključa. SSH najprej strežniku pošlje javni ključ, s katerim je kriptirano in poslano geslo SSH. Takoj ko SSH strežnik prejme zakriptirano geslo, ga dekriptira s pomočjo svojega zasebnega ključa. Če se gesli ujemata, SSH strežnik uporabnika spusti naprej in ta lahko prične z delom na računalniku (po pregledu gesel še dodatno preveri, če ima uporabnik pravico uporabljati konzolo). Za uporabo SSH-ja so potrebni posebni odjemalci.
Sistemi Linux imajo serijsko vgrajen SSH odjemalec. Do njega je moč dostopati s konzolskim ukazom ssh (ssh [uporabniško_ime@]cilj). Na operacijskem sistemu Windows pa sta najbolj razširjena dva programa: prvi se imenuje Putty, ki ne potrebuje namestitve in je primeren za uporabo zdoma (npr. šola, služba, knjižnica), drugi pa nosi ime SSH TectiaTM Client in potrebuje namestitev.
