Mozilla Firefox

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mozilla Firefox

Glavna stran Slovenske Wikipedije v Mozilli Firefox 2.0
Razvijalec:	Fundacija Mozilla
Zadnja izdaja:	2.0 / 25. oktober 2006
OS:	Linux, Windows, Mac OS X, Unix in Unixu podobni
Uporaba	Spletni brskalnik
Licenca:	MPL in MPL/GPL/LGPL tri-licence
Spletna stran:	GetFirefox.com

Mozilla Firefox (tudi Phoenix in Firebird) je prost, odprtokodni grafični spletni brskalnik, ki je na razpolago za več operacijskih sistemov in preveden v več svetovnih jezikov. Razvilo ga je podjetje Mozilla Corporation in prostovoljci. Firefox, prej imenovan Phoenix ali Firebird, je preprostejša različica Mozille; ta je nastala na osnovi Netscape Navigatorja.

Firefox vsebuje vstavke za blokiranje pojavnih oken, iskanje z zavihki, novice v obliki RSS, podporo veliko odprtokodnim standardom za označevanje in sistem za preprosto dodajanje uporabnih razširitev.

[uredi] Zgodovina

Pomembno vlogo pri nastanku Firefoxa imata podjetji Netscape in AOL, ki sta razvili Mozillo. Koda Mozille Firefox temelji prav na tem programu. Dave Hyatt in Blake Ross sta v drugi polovici leta 2002 na osnovi Mozille začela razvijati svoj poskusni projekt, ki se je hitro razširil. Kmalu je imel več uporabnikov kot zbirka programov Mozilla. Zato se je Fundacija Mozilla odločila, da bo zbirko počasi zamenjala z Mozillo Firefox.

Zbirka Mozilla je vsebovala tudi program za elektronsko pošto (za to so razvili program Mozilla Thunderbird) ter koledar (zdaj ga nadomešča SeaMonkey).

[uredi] Ime

Mozilla Firefox je imela različna imena. V poskusni različici so jo klicali m/b (mozilla/browser), ko pa so septembra 2002 brskalnik preizkusili, so ga poimenovali Phoenix. Tako se je imenoval do 14. aprila 2003, ko so ga preimenovali, saj so ugotovili, da se tako imenuje tudi Phoenixov BIOS. Novo ime Firebird je bilo že uporabljeno kot ime prostega programa za upravljanje baze podatkov. Po enem letu so ime spremenili v Firebird browser kmalu pa je Fundacija Mozilla brskalnik preimenovala v Mozilla Firebird. Vendar je skupnost FLOSS zahtevala še eno spremembo. Tako je 9. februarja 2004 Mozilla Firebird postal Mozilla Firefox ali krajše: Firefox.

Pri Fundaciji Mozilla so izbrali ime Firefox zaradi njegove podobnosti Firebirdu. Da bi se zavarovali pred novimi spremembami imena, je Fundacija Mozilla decembra 2003 pri Pisarni za patente in trgovske znamke Združenih držav (angleško United States Patent and Trademark Office) sprožila postopek za registracijo imena Firefox kot zaščitne znamke.

[uredi] Izdaje

Logotip Phoenixa in Firefoxa

[uredi] Phoenix

Prvo različico Mozille Firefox so izdali 23. septembra 2002 z imenom Phoenix (slovensko Feniks). Brskalnik Phoenix je vseboval veliko Mozilline kode. Zasnovan je bil kot hitrejši brskalnik, ki se je naložil enkrat hitreje kot Mozilla. Razvojno ime programa je bilo »Pescadero«, kar v španščini pomeni ribič. V različici 0.1 Phoenix še ni imel namestitvenega programa.

Orodna vrstica je že bila nastavljiva, vendar ji ni bilo kaj dodati. Čeprav je bil Phoenix še vedno »otrok«, je imel svojega upravitelja prenosov, ki ga Internet Explorer ni imel. Phoenixsova slabost je bila pomankanje uporabnih značilnosti za uporabnika, glede na kasnejše izdaje. Vstavek za iskanje Google, stransko vrstico in brskanje z zavihki, so dodali kasneje.

[uredi] Firebird

Phoenix je dobil novo ime Firebird, vendar se splošne nastavitve niso spremenile. Preimenovanje pa so pri Mozilli izkoristili za nov videz. Firebird je dobil novo privzeto temo, nove ikone v orodni vrstici vrstici, izraz »nastavitve« v meniju so preimenovali v »opcije« in mu dodali več možnosti za nastavljanje Firebirdovega izgleda. Firebird 0.6 je že vseboval gumb, s katerim je lahko uporabnik očistil zasebne podatke. Podporo za Mac OS X je prinesel Firebird 0.6. Firebird 0.7 je k možnostim prinesel še zavihek »napredno«, v katerem si lahko natančno določil katere varnostne standarde uporablja Firebird.

[uredi] Firefox

[uredi] Firefox 0.8

Firefox 0.8 je bila prva izdaja z namestitvenim programom za operacijske sisteme Windows. Prejšne izdaje brskalnika so vključevale stisnjeno mapo z izvedljivo datoteko. Namestitveni program je bil nujen za širjenje Firefoxa, ker so uporabniki zdaj raje namestili Firefox. S spremembo imena so se pri Mozilli odločili tudi za nekaj sprememb v orodni vrstici. Glavni iskalnik je postal Google (ostale ste lahko dodali s posebnim orodjem), upravitelj prenosov je dobil nov priročnejši izgled, uporabnik je spletne strani odslej bral brez povezave in lažje dodajal nove teme in razširitve.

[uredi] Firefox 1.5

Firefox 1.5 na Mac OS X

Prve preiskusne različice »Deer Parka« (razvojno ime) so izšle že v prvi polovici leta 2005. Razvojno ime »Deer Park« je bilo prvotno namenjeno Mozilli Firefox 1.1. Vendar je Fundacija Mozilla odločila, da Firefox 1.1 ne bo naslednja glavna različica Firefoxa, temveč bo to Firefox 1.5. 29. novembra 2005 je Firefox 1.5 uradno izšel. Verzija je bila deležna tudi nekaj kritik. Razvijalci so jih večinoma že odpravili z vstavki.

Nekaj sprememb:

Vgrajen sistem za nadgradnjo programske opreme, ki lahko preprosto namesti pomembne varnostne popravke,
Firefox odslej delno podpira vektorsko grafiko SVG. Glej Firefox 1.5 stran o stanju SVG,
Novo, preurejeno pogovorno okno z nastavitvami brskalnika, podobno nastavitvenim oknom v Mac OS X,
Možnost »Počisti zasebne podatke«, ki uporabniku omogoča, da očistijo svoje podatke o seji, spletnih obrazcih, piškotkih, predpomnilnik, zgodovini brskanja in prenosov,
Posodobljena verzija Gecko 1.8,
Firefox 1.5 vključuje tudi dnevnik napak, ki razvijalcem omogoča, da lažje odkrijejo napake.
Podpora standardu W3C

[uredi] Firefox 2.0

Prenovljeno pogovorno okno »Razširitve« v Firefoxu 2.0

Razvojno ime Firefoxa 2.0 je bilo »Bon Echo«. Prva uradna različica je izšla 25. oktobra 2006.

Nekaj novih lastnosti:

Izboljšana podpora proti reklamiranju,
Zgodovina nedavno odprtih zavihkov,
Avtomatična obnovitev zadnje seje ob sesutju,
Nova privzeta tema in ikone,
Dodan je črkovalnik,
Predlogi za iskalne pojme v Google, Yahoo! in Answers.com,
Izboljšan upravitelj Razširitev,
Nov Upravitelj brskalnikov za dodajanje, izbiranje in odstranjevanje spletnih iskalnikov,
Izboljšana podpora za dodajanje virov novic RSS in standardu Atom),
Nove značilnosti povzetkov v zaznamkih.
Namestitvena datoteka za Windows uporablja Nullsoft Scriptable Install System (NSIS)

[uredi] Programska licenca

Program je odprtokoden. Razširjamo pa ga lahko pod pogoji treh licenc Mozilla Public License (MPL), GNU General Public License (GPL), and the GNU Lesser General Public License (LGPL). Fundacija Mozilla nam dovoljuje, da program prosto razširjamo, vidimo izvorno kodo in jo lahko spreminjamo.

Ustanova Free Software Foundation meni, da Firefox ni povsem odprtokoden. Verzija programa za Windows vsebuje knjižnjico sporočilnika sesutij Talkback, ki ni odprtokoden. Pri Googlu in Mozilli že razvijajo odprtokodni program Aribag, ki bo nadomeščal Talkback.

Septembra 2006 je Mozilla.inc ugotovila, da distribucija Debian GNU/Linux brez dovoljenja uporablja zaščitne znake Mozille Firefox za Debianu prilagojeno različico. Debian ne želi poglabljati težave, zato so njihov Firefox preimenovali v IceWeasel.

[uredi] Značilnosti

Obstaja veliko razširitev in vstavkov, ki izboljšajo uporabnost programa. Najpomembnejše (iskanje z zavihki, iskanje po besedilu, iskalno polje ...) so vključene v Firefox že ob namestitvi. Uporabnik si lahko popolno prilagodi svoj Firefox z uporabo različnih preoblek in vstavkov.

Firefox podpira veliko programskih standardov: HTML, XML, XHTML, CSS, ECMAScript (JavaScript), DOM, MathML, DTD, XSL, XPath ter slikovne formate SVG, JPEG, GIF in PNG z podporo prosojnosti.

Deluje na večini različic operacijskega sistema Microsoft Windows (Windows 95, Windows 98, Windows NT, Windows 2000, Windows XP in Windows Server 2003). Naložimo ga lahko tudi na Linux, Mac OS X ter ostale sisteme z Okenskim upravljalnikom X (X Window System). Obstajajo pa tudi neuradne različice, ki podpirajo preostale operacijske sisteme (FreeBSD, OS/2, Solaris, SkyOS, 64 bitni Windows XP Professional)

Z uporabo standardov SSL in TSL Firefox preprečuje komunikacije med strežniki z kriptografijo. Podpira pametne kartice za varnejšo prijavo na strežnike in sistem za sporočanje varnostnih lukenj. Dejstvo, da ima Mozilla Firefox manj varnostnih lukenj kot Internet Explorer, je pogosto navedeno, kot razlog za množičen prehod uporabnikov Internet Explorerja k Firefoxu.

Uporabniki z manj sistemskega spomina se pritožujejo, da Mozilla Firefox uporabi več spomina kakor ostali spletni brskalniki. Problem se pojavi, če uporabljate zahtevnejše funkcije, kot so številne orodne vrstice in filtri za blokiranje reklam in brskanje z velikim številom zavihkov. Nekateri se pritožujejo tudi nad časom zaganjanja v primerjavi z ostalimi brskalniki (npr. Internet Explorer in Opera na Windowsu). Tudi ostali brskalniki, ki temeljijo na Mozillinem Gecku (npr: K-Meleon), se zaženejo bistveno hitreje. To težavo rešimo z uporabo odprtokodnega orodja FFPreloader.

[uredi] Širjenje Firefoxa

[uredi] Število uporabnikov

Firefox je najresnejši konkurent Microsoftovemu Internet Explorerju. Po svetu ima 15% vseh uporabnikov. Po raziskavah francoskega podjetja XiTi Monitor 16. julija 2006 ima Firefox med Evropejci 20% uporabnikov. Po deležu uporabnikov Firefoxa v Evropi smo Slovenci na prvem mestu.

[uredi] Števec nalaganj

Delež Mozille Firefoxa skozi čas

Graf nalaganj Firefoxa 1.x v milijonih

Z verzijo 1.0 so pri Firefoxu začeli šteti število nalaganj.

**Število nalaganj Firefoxa 1.x od 9. novembra 2004**
Datum	Število dni	Št. nalaganj v milijonih	Sklici
10. november 2004	1	1	preko 1.000.000 nalaganj v enem dnevu
16. februar 2005	99	25	25.000.000 nalaganj
29. april 2005	171	50	Praznovanje 50.000.000 nalaganj Firefoxa
26. julij 2005	259	75	75 milijonov nalaganj
19. oktober 2005	344	100	100 milijonov nalaganj
3. marec 2006	479	150	150 milijonov in štetje
31. julij 2006	629	200	200 milijonov nalaganj

Opomba: Ta števec nalaganj vključuje le nalaganja z uradne spletne strani.

[uredi] Uvajanje v poslovnem svetu

Program je dobro poznan spletnim stranem in aplikacijam. Od verzije 1.0 naprej veliko spletnih strani priporoča uporabo Firefoxa. Z 30. marcem 2005, Google svojim uporabnikom svetuje Firefox za hitrejše iskanje. Google, Inc. Firefox priporoča tudi za njegovo storitev Blogger. 18. maja 2005 je eBay v svojo storitev Picture Manager dodal podporo za Firefox. V novi verziji Internet Explorerja Google ni več privzeti brskalnik, zato je Google izdelal štiri razširitve za Firefox.

Po članku CDNET-a, približno 30.000 IBMovih službenih računalnikov že uporablja Firefox. IBM si prizadeva, da bi Firefox postal privzeti brskalnik na vseh nijihovih računalnikih. V decembru 2005 je Dell v Veliki Britaniji začel na prodajne police prodajati računalnike z prednameščeno Mozillo Firefox.

Spletna brskalnika Netscape Browser 8 in Flock temeljita na Firefoxu.

[uredi] Uvajanje v izobraževalnih ustanovah

Yale University, Boston College, Virginia Commonwealth University in Kansas State University imajo že nameščene Firefox na svojih računalnikih. Boston College priporoča vsem svojim študentom naj uporabljajo Firefox namesto Internet Explorerja, zaradi varnostnih lukenj v slednjem. University of New Mexico in Elmira College imata Firefox nameščena na svojih laboratorijskih računalnikih in priporočata svojim študentom naj ga uporabljajo kot alternativo Internet Explorerju. Rutgers University in Penn State University imata Firefox nameščen na vseh svojih računalnikih namesto Internet Explorerja.

[uredi] Prenosljive različice Mozille Firefox

Mozilla Firefox - Portable Edition (krajše Firefox Portable) je prenosljiva verzija Mozille Firefox. Poganja se iz USB ključa, iPoda, zunanjega trdega diska, CD-ja ...

Seznam prenosljivih verzij Mozille Firefox: