Mavrica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mávrica je svetlobni optični ali meteorološki pojav, ki nastane zaradi loma sončne svetlobe (refrakcija) na vodnih kapljicah, kadar dežuje. Svetloba se »lomi« ali bolje rečeno spremeni smer pri prehodu iz ene snovi v drugo. Do tega pride zaradi tega, ker je svetloba sestavljena iz različnih barvnih spektrov, ki imajo različne frekvence in, ki v različnih snoveh potujejo z različno hitrostjo. V trenutku, ko bela sončna svetloba (v beli svetlobi so združene vse barve spektra) preide iz zraka v vodno kapljico pod majhnim kotom, začnejo različni barvni spektri spreminjati hitrost, ki je odvisna od njihove frekvence. Nekaj tega spektra se v kapljici odbije nazaj, nekaj pa ga na drugi strani kapljice zapusti in nadaljuje pot po zraku. Vijolični spekter potuje najpočasneje (ima največjo frekvenco) in se v kapljici najbolj lomi, zato je vijolična barva vedno na dnu mavrice, rdeči pa se lomi najmanj (ima najnižjo frekvenco) in je zaradi tega vedno na vrhu.
Mavrica nastane tudi ob vodometih, napravah za zalivanje travnikov, torej povsod, kjer je v zraku mnogo drobnih kapljic vode. Mavrico vidimo zmeraj tako, da nam Sonce sije v hrbet. Mavrica je večbarvni lok z rdečo barvo na zunanji strani, potem pa si barve sledijo: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo in vijolična. Pri sekundarnem loku, ki je slabše viden od primarnega, so barve ravno v nasprotnem vrstnem redu.
[uredi] Zunanje povezave
