Optika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Óptika je veja fizike, ki se ukvarja z lastnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Optiko navadno uporabljamo za opis vidne, infrardeče ali ultravijolične svetlobe. Ker pa je svetloba elektromagnetno valovanje, podobne pojave opazimo tudi pri rentgenskih žarkih, mikrovalovih, radijskih valovih in drugih oblikah elektromagnetnega valovanja.

Vsebina 1 Geometrijska optika 2 Valovna optika 3 Kvantna optika 4 Zunanje povezave

[uredi] Geometrijska optika

V približku geometrijske optike obravnavamo elektromagnetno valovanje kot žarke. Približek je uporaben, kadar je valovna dolžina svetlobe dosti manjša od razsežnosti najmanjše komponente optičnega sistema. Glavni orodji geometrijske optike sta lomni in odbojni zakon. Z njima lahko razloži delovanje optičnih naprav, kot so astronomski daljnogled, mikroskop ali oko.

[uredi] Valovna optika

Valovna optika obravnava svetlobo kot elektromagnetno valovanje. Z upoštevanjem valovne narave svetlobe lahko razloži pojave, kot so absorpcija, sipanje, uklon, interferenca, polarizacija ipd.

[uredi] Kvantna optika

Kvantna optika upošteva, da svetlobo sestavljajo energijski kvanti, fotoni. Zato lahko razloži fotoelektrični pojav, delovanje laserjev in načela spektroskopije.

[uredi] Zunanje povezave

Splošna področja fizike  prikaži • pogovor • uredi

Astrofizika | Atomska in molekulska fizika | Dinamika tekočin | Elektrika in magnetizem | Fizika goste snovi | Fizika nizkih temperatur | Fizika osnovnih delcev | Fizika plazme | Fizika polimerov | Fizika snovi | Fizika trdne snovi | Jedrska fizika | Kvantna mehanika | Kvantna teorija polja | Mehanika | Mehanika kontinuov | Optika | Posebna teorija relativnosti | Računska fizika | Splošna teorija relativnosti | Statistična mehanika | Termodinamika