Kilimandžaro
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kilimandžáro je najvišja gora v Afriki. Leži v severovzhodni Tanzaniji, južno od meje s Kenijo. Najvišja točka gore je Uhuru Peak (5895 m) na robu kraterja ognjenika Kibo. Dva druga vrhova sta ugasla ognjenika: Mawensi (5149 m), ki je za Mount Kenya tretja najvišja gora v Afriki, ter Shira (3962 m). Ime gore v svahiliju pomeni »bleščeča se gora«. Od Evropejcev se je leta 1889 na vrh prvi povzpel Dr. Hans Meyer.
Čeprav ga imajo mnogi za ugasli ognjenik, je Kilimandžaro še vedno dejaven. V kraterju Kibo so dejavne fumarole, znanstveniki pa so leta 2003 ocenili, da je raztaljena lava vsega 400 m pod površjem kraterja. Čeprav ni ohranjenih pisnih virov o preteklih izbruhih, naj bi se po krajevnem ustnem izročilu zadnji zgodil pred 150-200 leti. Nove ognjeniške dejavnosti v kratkem ne pričakujejo, obstajajo pa bojazni, da bi se ognjenik utegnil sesesti, kar bi povzročilo eksploziven izbruh, podoben tistemu na Mount St. Helens. Manjša sesedanja in zemeljski plazovi so na Kibu v preteklosti že opazili, eden od njih je ustvaril področje, zdaj znano kot »zahodna veja«.
Vzpon na Uhuru Peak ni tehnično zahteven, vendar pa zaradi potrebne aklimatizacije in izogibanja višinske bolezni zahteva dovolj časa. Po treh najlažjih dostopih, imenovanih Marangu, Rongai in Machame, lahko vrh osvoji vsaka zdrava oseba, saj vzpon ne zahteva alpinističnega znanja. Druge poti, kot denimo Poljski ledenik ali Zahodna veja, zahtevajo več tehničnega znanja. Ocenjujejo, da se letno poskusi vzpeti na vrh okoli 15.000 ljudi, od katerih jih približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Vzpon na Mawensi je tehnično dosti zahtevnejši in zahteva plezanje po skalah ter ledu ali snegu.
Zaradi svoje specifične lege blizu ekvatorja ter svoje višine prečkajo pohodniki ob vzponu na vrh večino klimatskih pasov.
Ob vznožju Kilimandžara živi pleme Wachagga.
[uredi] Glej tudi
- seznam gora v Tanzaniji
