Josef Radetzky
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal, * 2. november 1766, Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).
Josef Radetzky
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
[uredi] Mladost
Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko vojaško akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko. Že leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev.
[uredi] Začetki vojaške službe
S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, že čez štiri leta pa je dobil čin generalmajorja.
[uredi] Kasnejša vojaška kariera
Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim polkom, poimenovanim 5. huzarski polk Radetzky. Med leti 1809in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Z zavezniško vojsko je sodeloval tudi na dunajskem kongresu.
[uredi] Zaton kariere
Po kongresu je Radetzky skorajda izginil iz javnega življenja. Nadaljeval je s pritiski, da bi reorganizirali vojsko, s tem pa si je pridobil veliko sovražnikov, ki so zahtevali njegovo upokojitev. Namesto tega ga je cesar povišal v generala konjenice in ga umaknil s političnega položaja. Pri sedemdesetih je leta 1836 napredoval v feldmaršala. Njegova zadnja brilijantna zmaga je prišla leta 1849 v bitki pri Novari, ko je s številčno šibkejšo vojsko uspel zadržati pritiske močnejših sil in po prihodu okrepitev premagati združeno uporniško vojsko Karla Alberta. Radetzky je kljub dolgotrajni bolezni umrl v sedlu, na čelu svoje vojske 5. januarja leta 1858. Nesmrtnost je poleg svojega vojaškega genija dobil tudi z vojaškim maršem (Radetzkyjev marš), ki ga je njemu na čast skomponiral Johann Strauss starejši.
[uredi] Maršal Radetzky in Slovenija
V letu 1852 je dobil ostareli maršal v dosmrtno uporabo od cesarja Franca Jožefa Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski parkin ga odprl za javnost.
[uredi] Glej tudi
- seznam avstrijskih maršalov
