Iven Carl Kincheloe mlajši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Iven Carl »Kinch« Kincheloe mlajši, ameriški vojaški pilot, častnik, * 2. julij 1928, Detroit, Michigan, ZDA, † 26. julij 1958, blizu suhega jezera Rosamond, Kalifornija.

[uredi] Življenjepis

Kincheloe je končal gimnazijo v Cassopolisu v Michiganu.

Leta 1949 je diplomiral na Univerzi Purdue s področja strojništva in letalske tehnike. Preko šole za rezervne častnike je začel službovati v Letalskih silah ZDA (USAF). Najprej je bil pilot pripravnik v Perrin AFB v Teksasu. Za pilota se je leta 1950 izšolal v Oporišču Letalskih sil Randolph v Arizoni. Pilot in častnik je postal naslednje leto 1951 v Williams AFB blizu Phoenixa v Arizoni. Želel si je postati preskusni pilot, vendar je tedaj izbruhnila vojna v Koreji in je menil, da bo kot vojaški pilot pridobil več izkušenj. Letalske sile v vojno niso pošiljale mladih pilotov brez nadaljnjih urjenj z bojno opremo. Zato so ga poslali v 62. lovsko prestrezno eskadriljo na letališče O'Hare pri Chicagu kjer se je naučil pilotirati letalo North American F-86 sabre. Iz Edwards AFB v Kaliforniji je prišla zahteva po preskusnem pilotu za to letalo. Izbrali so Kincheloa. Preskusi so bili ustaljeni. Preskusiti je moral novo različico letala F-86E, njegovo oborožitev in novo opremo. Med bivanjem v Edwardsu je spoznal še druge znane preskusne pilote.

Leta 1951 je prispel v Korejo kot nadomestni pilot 325. lovsko prestrezne eskadrilje, katere glavna naloga je bilo spremljanje bombnikov B-29 in izvidniških letal RF-80. V tej eskadrilji je poletel šestnajstkrat. Potem so ga dodelili v 25. lovsko eskadriljo v Suwon, ki je uporabljala F-86E. V začetku leta 1952 so ga povišali v stotnika. V letalih F-86 je letel 101. bojni polet, v letalih F-80 pa trideset. Sestrelil je deset sovražnih letal MiG-15 in jih poškodoval enajst.

Leta 1953 je začel službovati v Nellis AFB v Nevadi kot predavatelj v strelski šoli. Tega leta so ga sprejeli v Kraljevo preskusno šolo v Farnboroughu v Angliji, eno najboljših šol za preskusne pilote na svetu. Dva ameriška pilota sta odšla v Anglijo, angleška pilota pa sta odšla v ameriško šolo. Na Univerzi v Oxfordu je opravil magisterij iz letalske tehnike. Med bivanjem v Angliji je spoznal tudi svojo ženo Dorothy.

Leta 1955 se je vrnil v ZDA. Sedaj se mu je uresničila želja, da resnično postane preskusni pilot. Spet se je znašel v Edwards AFB. V začetku je letel na mnogih letalih. 7. septembra 1956 je s preskusnim raketnim letalom Bell X-2 dosegel višinski rekord 38.465 m. Po nesreči drugega preskusnega pilota v programu polkovnika Milburna G. »Mela« Apta so kmalu prenehali preskušati X-2. Kincheloe je zelo pogrešal Apta in tudi malo belo letalo X-2. Družba North American je že izdelala njegovega naslednika X-15, vendar je moral program počakati še tri leta. Kmalu zatem so izbrali Kincheloa za preskusnega pilota novega programa in njegovo zamenjavo stotnika Boba Whitea, ki je kasneje leta 1962 z X-15 #3 (56-6672) na poletu 62 dosegel tedanji višinski rekord 95.940 m. V tem času je Kincheloe sodeloval pri preskusih breztežnosti in ure in ure presedel v vadbeni kabini letala. 9. junija 1958 je v simuliranem poletu preskusil Littonovo vesoljsko obleko, prvo takšno obleko nasploh. Tedaj je tudi prvič lahko videl skoraj izdelano letalo v katerem se je nameraval »iztreliti s tega sveta«.

Naslednji mesec je vzletel z letalom F-104 v zasledovalnem poletu Lockheedovega pilota Loua Schaika. Ko je prispel skoraj do višine 600 m, je motor nenadoma ugasnil, in letalo je začelo padati. V tem letalu se je moral pilot iztreliti iz kabine nazdol. Njegovo letalo je bilo prenizko, poskušal ga je obrniti, vendar mu to ni uspelo. ZDA so z njegovo smrtjo izgubile enega od svoji najboljših pilotov. Kakšna izguba je bila to, priča izjava uradne osebe Letalskih sil: »moža kot je bil Kincheloe ne moremo kupiti niti za milijon dolarjev.«

Kincheloa mlajšega so pokopali 1. avgusta z vsemi vojaškimi častmi na Narodnem pokopališču Arlington.

Leta 1958 je Kincheloe prejel Haleyevo nagrado za vesoljske polete zaradi izrednih dosežkov in doprinosov k razvoju astronavtike.

Leta 1958 je Društvo praktičnih preskusnih pilotov (Society of Experimental Test Pilots) ustanovilo Kincheloevo nagrado s področja preskuševalnega letenja. Nagrado podelijo vsako leto članu društva.