Jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Jezero Billy v Utahu

Velika jezera včasih pojmujejo kot »kopenska morja«, mala morja pa kot jezera. Zgleda za to sta Veliko slano jezero in Mrtvo morje. Največje »jezero« na Zemlji je Kaspijsko jezero, najgloblje je Bajkalsko jezero v Sibiriji. Izraz jezero se uporablja tudi za suha jezera, kot je na primer jezero Eyre, ki je večinoma suho, med obilnimi padavinami pa se napolni. Cerkniško jezero je primer presihajočega jezera.

Finsko poznamo tudi po imenu Dežela tisočerih jezer, Minnesota pa je znana pod imenom Dežela desettisočih jezer.

Več kot 60% jezer na svetu leži v Kanadi.

Za jezera po svetu glej seznam jezer.

Največje umetno jezero v Severni Evropi je Kielder Water v severni Angliji v Northumberlandu ob meji s Škotsko.

Na Luni obstajajo temne bazaltne ravnine, podobne Luninim morjem, vendar manjše (latinsko lacus), za katere so nekdaj astronomi mislili, da so resnična jezera.

[uredi] Vrste jezer

Jezera depresije - gladina jezer je pod nivojem morja.

Mrtvo morje, Kaspijsko jezero, jezero Eyre

Kriptodepresijska jezera (prikrita depresija) - samo jezersko dno je pod morsko gladino.

Bajkalsko jezero, Gardsko jezero

[uredi] Jezero po vsebnosti soli

Sladkovodna jezera
Polslana jezera
Slana jezera (Mrtvo morje, jezero Tuz, Veliko slano jezero,Aralsko jezero...)

[uredi] Jezera po hidrografskih značilnostih

Pretočna jezera - jezera z nenehnim nadzemeljskim dotokom in odtokom vode.
Nepretočna jezera - jezera brez dotoka in odtoka vode (kraterska jezera in puščavska jezera).
Stalna jezera - voda nikoli ne presahne.
Periodična jezera - jezera, ki se napolnijo z vodo v suhem letnem času (npr. Cerkniško jezero)
Obdobna (puščavska) jezera - jezera, ki se občasno napolnijo ob dežju

[uredi] Jezera po nastanku

Blejsko jezero

Vglobljena jezera - jezerska kotanja je nastala s poglobitvijo površine.
- Tektonska jezera - jezera, nastala v tektonskih kotlinah in jarkih.
  - Reliktna jezera - ostanki nekdanjih velikih, obsežnih vodnih površin (Kaspijsko jezero, Aralsko jezero,...).
  - Ognjeniška jezera oz. kraterska jezera - jezera, nastala v kraterjih, ugaslih onjenikov (Kratersko jezero (jezero Crater Lake),...).
- Erozijska jezera -
  - Kraška jezera - jezera, nastala z korozijo; se nahajajo v vrtačah, uvalah ali na kraških poljih (Cerkniško jezero, Skadrsko jezero,...).
  - Ledeniška erozijska jezera
    - Krniška visokogorska jezera - jezera, nastala v krnicah (jezera na Kriških podih)
    - Dolinska ledeniška jezera (Velika jezera, Gardsko jezero, Komsko jezero, Bohinjsko jezero, Blejsko jezero,...)

Zajezitvena jezera - jezera so nastala zaradi zajezitve odtoka.
- Naravna jezera
  - Ledeniška akumulacijska jezera - jezera, nastala za čelnimi morenami ledenikov.
  - Rečna zajezitvena jezera - lahko ostanki meandrov, kraška zajezitvena jezera, eolska jezera (nastala za sipinami), zoogena lagunska jezera (nastala za laguno), obrežna akumolacijska jezera (nekdanji morski zalivi)
- Umetna (zbiralna) jezera - nastala za umetnimi pregradami, preprekami v energetske in namakalne namene (Ptujsko jezero, Šmartinsko jezero).

[uredi] Galerija

Pogled na južno obalo Kaspijskega jezera s pogorja Alborz v Iranu	Jezero pred viharjem (Snåsavatten, Norveška)	Titikaka, najviše ležeče komercialno plovno jezero na svetu	Bajkalsko jezero v osrednji Rusiji je najgloblje in po prostornini največje sladkovodno jezero na svetu
Ontarijsko jezero, kot se vidi zahodno od središča Toronta	Ribiči na Tanganjiškem jezeru, Afrika	Demonstracija nenavadne plovnosti zaradi visoke slanosti Mrtvega morja	Blatno jezero na Madžarskem na sončen dan
Slano jezero Pangong Tso, ki si ga delita Indija in Kitajska (Tibet)	Pogled na Njaško jezero z otoka Likoma	Jezera na Titanu