Iglokožci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Iglokožci | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
 Morski ježek |
||||||
| Znanstvena razvrstitev | ||||||
|
||||||
| Redovi | ||||||
|
Crinoidea |
Iglokóžci (znanstveno latinsko ime Echinodermata) so sorodno deblo strunarjem, pojavili so se v kambriju (vrizgači).
Poznamo okrog 4500 vrst iglokožcev in vsi so morski prebivalci.Živijo od pasu Bibavice do velikih morskih globin Delimo jih v morske lilije (Crinoidea),morske zvezde (Asteroidea), kačjerepe (Ophiuroidea), morske ježke (Echinoidea) in brizgače (Holothurioidea).
Vseh 5 skupin ima zelo podobno,če ne že enako telesno zgradbo:
a)osnovni gradbeni tipi: - brazdne nožice, - endoskelet, - usta
b) notranje ogrodje ali endoskelet: - sestoji iz apnenčastih ploščic, - pri večini se nahaja tik pod povrhnjico
c) telesna simetrija: - odrasli so radialno somerni, - ličinke iglokožcev so bočno somerne
č) prebavilo: - začenja se z usti na spodnji strani, končuje pa z zadnjično odprtino zgoraj
d) izločala: - ker jih ni, nalogo deloma prevzema vodovodni sistem ali pa zapleten sistem celomskih votlin, podoben krvožilju
e) krvožilje: - ga nimajo, imajo pa tako imenovan hemalni organ, ki g atvori sistem lakum celomskega izvora ( poteka skupaj z perihemalnim in vodovodnim sistemom)
f) živčevje: - preprosto iz živčnega obroča in posameznih žarkastih radialnih živcev, - možganov nimajo
g) čutila: - očesne pege, - posamezne čutilne celice
h) razmnoževanje: - NESPOLNO z delitvijo celic - SPOLNO: - samec in samica - spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodili - spolne celice vbrizgavajo v morje - zunanja osemenitev in oploditev - ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali ( večina jih ima venec migetalk za usmerjanje hrane proti ustom in za razširjanje ličink)
3 glavne skupne značilnosti:
a) PETEROSTRANA (petštevna, na zunaj žarkasto somerna, ZGRADBA, le pri morskij ježkih in brizgačih je možna tdi bočna somernost
b) KOŽNI OKLEP IZ APNENIH PLOŠČIC, ki nastajajo v debeli usnjici. Te ploščice so bodisi trden oklep ali pa se razvijejo v trdne grbina in bodice. Morski ježki lahko s posebnimi mišicami obračajo bo di ce na vse smeri
c)VODOVODNO OMREŽJE, ki je pravi cevovod, v katerega priteka voda skozi sitasto,preluknjano apneno ploščico. Od teh stranskih kanalov se odceplja veloko število drobnih cevčic, ki se končujejo v prisesnih nožicah. To so raztegljive cevke,ki imajo na korenu razširjen mešiček, na koncu pa prisesno ploščico. S krčenjem mešička lahko žival po volji stisne vodo v nožice, da se trdo napnejo in raztegnejo. Ko so se nožice dovolj raztegnile in prisesale, s svojim mišičjem iztisnejo vodo nazaj v mehurček, jih tako skrajšajo in z združenimi močmi potegnejo žival za seboj. Ima vlogo pri premikanju po prostoru, izmenjavanju plinov, izločenju presnovkov in prehranjevanju
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.
