Gorsko izrazoslovje

Ta stran opisuje izraze, povezane z alpinizmom.

Vsebina: Vrh - 0–9 A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

[uredi] B

čelada: kos zaščitne opreme za glavo.
čelna svetilka: baterijska (ali karbidna svetilka), ki jo namestimo na glavo oziroma na čelado, da imamo proste roke za plezanje.
čok

gora: Izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja.
gorovje: v zaključeno celoto povezane gore
gorstvo: v zaključeno celoto povezana gorovja.
grapa: Jarek v gorskem pobočju, izgrebina na strmini ali steni, ki jo je izoblikovala hudourniška voda.
greben: Stik dveh strmin ali celo stenskih pobočij.
greda: Poševno se dvigajoča polica.
gri-Gri: Pripomoček za varovanje.

hrbet: Zaobljena gorska vzpetina, nastala zaradi tektonskih premikov oziroma kolizije dveh tektonskih plošč. Označuje tako gorski hrbet kot hrbet v oceanih in morjih.

kamin: Strma in ozka grapa, ki jo omejujeta navpični vzporedni steni.
klin: Se uporabljajo za varovanje in pogosto tudi za napredovanje.
klonica: Lopa, manjša votlina.
kočna: Ledeniška dolina z gornjim polkrožno zaključenim delom, pogosto ime za gore nad temi dolinami.
komarča: Strm, skalnat več deset ali sto metrov visok prag nad koncem ledeniških dolin.
kompas: navigacijska priprava, ki določa smer severa s pomočjo magnetne igle.
komplet: Dve vponki, ki sta povezani s trakom. Eno vpnemo v klin, v drugo pa vrv.
kot: Stik dveh pokončnih ploskev v steni, tudi zaključek doline.
kuk: Špičast oster vrh.

leva: Majhna in zelo plitva vdolbina v steni.
lijak: Strma žlebasta oblika, ki se od zgoraj navzdol oži.
lom: Strm pregib v pobočju.
lopa: Nekoliko večja kot leva, a ne globoka vdolbina v steni.
luknja: Okno, naravni predor skozi skalo.
luska: Pokončna skalnata plošča, ki se je z večino svoje površine ločila od osnove.

markacija: Znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot.
melišče
metulj
možic: Kamni položeni drug na drugega, ki označujejo planinsko ali pohodniško pot.

napušč: Bolj ali manj vodoravna spodnja ploskev izbokline, podobna strešnemu napušču (streha).
neskončna zanka
niša: Manjša oglata votlinica z ravnim ali položnim dnom.

okno: Odprtina v steni večjih razsežnosti.
oprimek: Razčlemba v steni, za katero lahko med plezanjem primemo.
osmica: Pripomoček za varovanje in spuščanje po vrvi.; Vozel ki se uporablja za privezovanje na pas.
ostenje: Skupina večjih sten, ki se dvigajo nad dolino in tvorijo celoto.
ozebnik: Ozek strm prehod med stenama, kjer se pozno poleti ali stalno zadržuje sneg.

peč: Starejši ljudski izraz za pečino, neporaščeno skalno območje, steno.
planota: Uravnan svet, ki je s strmejšimi pobočji ločen od nižjega ali višjega sveta.
plaz: Gmota snovi (sneg, zemlja), ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol.
plaznica: Pot po kateri se navadno usipajo plazovi.
pleče: Položni vršni del sten.
plezalni pas
plošča: Kamnita tvorba v obliki plošče.
pobočje: Del gore med vznožjem in njenim vrhom.
poč: Razpoka v steni, širša od reže, široka za roko ali nogo.
polica: Vodoravni ali rahlo nagnjeni del s steno med strmimi ploskvami, tekoč skalnat ali prsten raven pas.
poklina: Špranja, razpoka, prepoka v steni, v katero se da zabiti klin.
pomožna vrvica (prusik)
prag: Višji navpičen odsek v nagnjeni površini (stopnja < prag < skok).
previs: Del stene, ki ima naklonski kot večji od 90°.

rama: Širok, položen ali vodoraven del grebena.
raz: Rob kjer se stikata dve sosednji steni ali boka stebra.
raztežaj
rebro: Neizrazit del raza ali neizrazita stebrasta oblika v steni.
reverso: Pripomoček za varovanje in spuščanje po vrvi.
reža: Stik dveh pobočij v zelo ostrem, položnem grebenu.
rob: Terenski lom, izrazit obronek, pod katerim je prepad s kamnito površino.
rušje: Nizek iglast grm, tvori skoraj neprehoden svet. Zadržuje erozijo in plazove.

sedlo: Širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo.
sidrišče
skalovje: Več velikih skal.
skok: Glej prag.
sleme: Enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina. Po navadi porasel in nerazčlenjen.
steber: Visok, izrazit, izbočen del stene, ki je omejen s strmimi ploskvami.
stena: Pobočje sestavljeno iz gole kamnine, skoraj navpično skalnato pobočje.
stojišče: Mesto v steni, kjer je omogočeno stanje. Odtod plezalec varuje soplezalca.
stolp: Velika pokončna kamnita tvorba, ki je v spodnjem delu zaraščena s steno.
stop: Razčlemba v steni, na katero lahko med plezanjem stopimo.
svedrovec: Klin, za pritrditev katerega v steno izvrtamo luknjo in ga uvijemo vanjo. Uporablja se na mestih, kjer ni moč zabiti običajnega klina.

varovališče
vponka
vratca: Ozek presledek v grebenu, v katerem je mogoče speljati stezo.
vrh: Najvišji del gore.
vrv: Osnovni plezalni pripomoček, namenjen varovanju soplezalca. V alpinizmu se največ uporabljajo dinamične vrvi, ki se pri padcu raztegnejo in s tem ublažijo sunek. Kadar se vrv napelje za stalno, da se ob njej vzpenja z žamarji, se uporabi statična vrv.