Blejski otok
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Blejski otok je majhen otok sredi Blejskega jezera na katerem stoji baročna cerkev.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo - neolitik, vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna ribiška postojanka. Znaki prvih stavb segajo v 7. stoletje pr. n. št., temlji prvega svetišča pa so iz 8. stoletja. Takrat so na otoku postavili cerkvico posvečeno Marijinemu rojstvu, ki pa je prvič pisno omenjena šele leta 1185. Cerkev so prvič razširili briksenški škofi, ki so leta 1004 blejsko posest dobili v dar od cesarja Henrika II. Cerkev so kasneje še nekajkrat prenovili, lata 1511 zaradi potresa, ki jo je skoraj povsem uničil. Največjo prenovo je cerkev doživela leta 1698, ko je dobila današnjo baročno podobo. Tudi sicer je otok doživel največ sprememb prav v 17.stoletju, ko sta bila med drugim (leta 1655) zgrajena tudi znano stopnišče in kapelica Matere božje, ki ju je dal zgraditi tedanji oskrbnik cerkve Maks Petschacher.
Poleg cerkve je danes na otoku še nekaj drugih stavb. Na severni obali otoka je v kamnito brežino vkopana kapelica Lurške Matere božje, za cerkvijo stoji stavba namenjena oskrbnikom cerkve, na obali pa tudi manjši svetilnik.
Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik državnega pomena (Ur.l. RS, št. 81/1999, 22/2002) je otok zavaroval in ga umestil na seznam kulturnih spomenikov Slovenije
[uredi] Galerija
 |
 |
 |
 Upodobitev Janeza Vajkarda Valvasorja v knjigi Slava vojvodine Kranjske |
[uredi] Turizem
Danes je otoček priljubljena turistična točka, nanj pa so organizirani vsakodnevni izleti s tradicionalnimi blejskimi čolni. Posebej znano je zvonjenje na zvon, ki naj bi po ljudskem izročilu tistemu, ki zvoni nanj, izpolnil vse želje. Poleg cerkve in znamenitega stopnišča, ki vodi do nje, je na otoku zanimivo videti tudi kip Marije Magdalene ter gotski svetilnik v bližini južnega vhoda v cerkev.
