Avstro-ogrska vojna mornarica
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Avstro-ogrska vojna mornarica (pravo ime Cesarska in kraljeva vojna mornarica,nemško Kaiserliche und Königliche Kriegsmarine ali krajše k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del oboroženih sil dvojne monarhije, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.
Vsebina |
[uredi] Delovanje
[uredi] Zgodovina
Admiral Hans Birch von Dahlerup je leta 1850 prenesel sedež vojne mornarice iz Benetk (danes Italija) v Pulj (danes Hrvaška). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat cesarja Franca Jožefa, Ferdinand Maks (1832-1867). Kapitanu fregate, kasnejšemu admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu je leta 1860 uspelo, da so v ladjedelnicah v Trstu, Kraljevici, Reki in Pulju zgradili najmodernejše vojaške ladje tistega časa. Pomorsko izbrazbo so častniki dobili na Pomorski šoli na Reki, ki je bila ustanovljena leta 1852.
Kronski svet Avstro-ogrske monarhije je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dvojne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, vendar je celotno ladjevje po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.