Holokavst
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
- V grški in rimski mitologiji holokavst pomeni vrsto žgalne daritve. Pri njej se darovana žival popolnoma sežge. Glejte holokavst (mitologija).
Holokávst je sistematični genocid različnih etničnih, verskih, narodnih in posvetnih skupin, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945.
Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, kar so nacisti imenovali Končna rešitev judovskega vprašanja. Kot najpogostejše število judovskih žrtev se pojavlja 6 milijonov, čeprav zgodovinarji previdevajo, da se točna številka giblje nekje med petimi milijoni pa vse do 6,5 milijona žrtev. Ostale skupine poleg Judov so nacisti imeli za nezaželjene. To so bili posebno Poljaki, Slovani, Romi, Jehove priče, umsko ali telesno prizadeti ter homoseksualci. Tudi njih so mučili, preganjali in morili, zato se končno število žrtev na račun tega še mnogo poveča, a ga ni moč natančno ugotoviti zaradi pomanjkanja dokazov. Obstaja tudi politično vprašanje o vključitvi teh skupin med žrtve holokavsta. Predvidevanja glede celotnega števila žrtev se sicer gibljejo med petimi in 26 milijoni.
Mučenje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih ter uničevalnih taboriščih, posejanih po vsej Evropi. Pogosto so za izvajanje množičnih usmrtitev uporabljali strupene pline. Eden takih plinov je bil Zyklon B.
Genocid Židov se imenuje Shoah, genocid ciganov pa Porajmos.
[uredi] Revizionizem in politika
Norman Finkelstein, sin žrtev holokavsta, je pričel v ZDA kampanjo zoper Sioniste, torej politične podpornike države Izrael, s izpraševanjem o obstoju holokavsta, kakršnega prikazujejo mediji od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Medijska kampanja je postala izredno odmevna zaradi domnevno antisemitskih dejstev napisanih v Finkelsteinovih knjigah, ki so bile v času vojne proti terorizmu strokovno izjemno pozitivno ocenjene.
