Nastanek in razvoj človeka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Razvojne stopnje človeka.
 lobanja avstralopiteka |
 lobanja pitekantropa |
 lobanja neandertalca |
 lobanja kromanjonca |
[uredi] Prazgodovinski človek
Na nastanek človeka in njegov razvoj je vplivala narava, zlasti vremenske razmere. S spremembo podnebja so morali človekovi predniki spremeniti način življenja. Mnogi predeli so namreč postali bolj suhi, gozdovi so se skrčili, travnate površine pa razširile. Od časa, ko so se pojavili človečnjaki, do danes so se zvrstile tudi štiri ledene dobe, vmes pa so bila toplejša obdobja.
[uredi] Avstralopitek
Razvoj človeške vrste so znanstveniki spoznavali iz najdb kosti. Ugotovili so, da je zibelka človeštva Afrika, kjer so do zdaj našli najstarejše sledi in kosti človečnjaka. Poimenovali so ga avstralopitek, kar pomeni »južna človeku podobna opica«. V Etiopiji so našli del okostja človečnjakinje, ki so ji nadeli vzdevek Lucy. Lucy ni bila višja od enega metra in je bila težka približno 30 kg. Ocenjujejo, da je živela pred približno 3,5 milijona let.
Človečnjaki so živeli v skupinah v prostranih travnih savanah vzhodne Afrike. Preživljali so se z nabiralništvom in lovom na manjše živali.
[uredi] Spretni človek
Na spreminjajoče se podnebne razmere so se nekateri človečnjaki še bolj prilagodili. Razvil se je rod homo, v katerega spada tudi sodobni človek. Pred 2 milijonoma let je živel spretni človek ali latinsko Homo habilis. Tudi njegovo življenje so proučevali na podlagi najdb v Tanzaniji in južni Afriki. Našli so mnogo kamnitega orodja, o katerem domnevajo, da ga je naredil Homo habilis. Telesne značilnosti so mu omogočale hitro premikanje. Visok je bil pribljižno 1,40 m. Ugotovili so, da je že imel gibljiv palec na roki. Palec ljudem še dandanes, skupaj s kazalcem omogoča spretno prijemanje predmetov.
[uredi] Pokončni človek
Pokončni človek ali latinsko Homo erectus je živel tudi izven Afrike. Njegove ostanke so našli na ozemlju današnje Kitajske, Izraela in na otoku Javi.
Najstarejše najdeno okostje iz Afrike je staro 1,9 milijona let. Hodil je vzravnano. Po najdbah sodeč, je živel predvsem na tleh. V savani je nabiral rastlinske plodove, prehranjeval pa se je tudi z mesom. Pri iskanju in pripravi hrane je uporabljal kamnito orodje.
[uredi] Neandertalec
Neandertalec je dobil ime po najdbišču Neandertal blizu Düsseldorfa v Nemčiji. Najstarejše najdeno okostje je staro 150.000 let. Živel je v času, ko je bila v Evropi ledena doba. Na hladno podnebje je bil prilagojen tudi z obliko telesa. Imel je močne kosti, masivno ter štrlečo lobanjo in negibljiv vrat. Bil je nizke rasti, čokat, noge je imel kratke in mišičaste.
O neandertalcu so dolgo mislili, da je bil divji in da je premogel le malo človeških lastnosti. Zadnja izkopavanja in najdeni predmeti pa kažejo, da ni bilo tako. Svoje pokojne so neandertalci pokopavali. O njihovem življenju govori tudi naluknjana kost, najdena v jami Divje babe nad Reko. Arheologi menijo, da je bila to piščalka. S to najdbo je pogled na duhovni svet neandertalca postal drugačen. Predstavljamo si lahko, kako je sedel ob ognju in igral na piščalko.
Izumrl je pred približno 27.000 leti. Vzroki za izumrtje so še vedno uganka.
[uredi] Misleči človek
Neposredni prednik današnjega človeka je bil misleči človek ali latinsko Homo sapiens. Živel je približno med 100.000 in 10.000 leti pr.n.št. in se je iz jugovzhodne Afrike razširil v Azijo, Avstralijo in prek Beringove ožine tudi v Severno Ameriko. V Evropo je verjetno prišel prek Balkanskega polotoka pred 45.000 leti.
Misleči človek je bistveno izpopolnil orodje, ki ga je znal nasaditi na ročaj. Izdeloval je dleta, strgala, svedre, šila in celo šivanke. Iznašel je kopje, harpuno in lok. Orodje je tudi umetniško okraševal. Od mrtvih se je poslavljal z verskimi obredi, za dober ulov in življenje se je zaklinjal bogovom. Na stene jam je vrezoval in slikal živalske podobe.
[uredi] Zgodovina paleoantropologije
Paleoantropologija, kot veda se začne z odkritji neandertalca in z dokazi o drugih vrstah človečnjakov v 19. stoletju. Zamisel, da so bili ljudje podobni primatom je stara, vendar pa biološka evolucija vrst v splošnem ni bila priznana, dokler Charles Darwin leta 1859 ni objavil svoje delo Izvor vrst (Origin of Species).
