Možgani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Možgáni so v anatomiji živali nadzorno središče živčnega sistema. Čeprav se izraz v ožjem pomenu uporablja za nadzorno središče živčnega sistema vretenčarjev, je sprejemljiva tudi njegova raba za osrednji živčni sistem nevretenčarjev. Pri večini živali se možgani nahajajo v glavi.

Človeški možgani

Možgani nadzirajo in usklajujejo večino gibanja, vedenja in homeostatskih telesnih funkcij kot so srčni ritem, krvni tlak, ravnovesje telesnih tekočin in telesna temperatura. Funkcije možgan so odgovorne za kognitivne in emocionalne procese, pomnenje, motorično učenje in druge vrste učenja.

Možgani so pretežno sestavljeni iz dveh vrst celic: nevronov in glialnih celic. Slednje služijo pretežno podpori in varovanju navronov. Nevroni prenašajo informacije v obliki električnih sunkov, znanih kot akcijski potencial. Z drugimi nevroni v možganih in drugod po telesu komunicirajo tako, da prek rež, imenovanih sinapse, pošiljajo molekule kemijskih snovi, imenovanih nevrotransmiterji. Možgani manjših nevretenčarjev, kot denimo žuželk, so sestavljeni iz približno milijona nevronov, možgane večjih vretenčarjev pa lahko sestavlja več kot sto milijard nevronov. Možgani človeka so glede na telesno velikost nadpovprečno veliki in kompleksni.

[uredi] Zunanje povezave

Možgani je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta anatomski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.