Opica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Opice in polopice preživijo velik del časa na drevju, zato znajo dobro plezati. Z vsemi štirimi in z repom se znajo oprijemeti, medtem ko se vihtijo od oprimka do oprimka. Najolj razvite so človekolike opice. Te nimajo repa. Največje izmed njih so gorile.

Opičje mamice nosijo svoje mladičke, vse dokler ne odrastejo toliko, da znajo paziti nase.

Vsebina 1 Vrsta 1.1 Brezpalčarke 1.2 Gibono 1.3 Šimpanzi 1.4 Gorile 2 Viri 3 Zunanje povezave

[uredi] Vrsta

[uredi] Brezpalčarke

Pomaga si z močnim repom, s katerim se oprijema vej.

[uredi] Gibono

Zaradi dolgih okončin in prstov na njih je imeniten plezalec. [1] Ima dolge roke. Živi v družinskih skupnostih. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je siamang, ki tehta

  približno 10 kg. 

Prehranjuje se s sadjem in

  mladimi listi.

[uredi] Šimpanzi

Mnogi strokovnjaki menijo, da so šimpanzi najinteligentnejša vrsta opic. Rod opic iz družine človečnjakov. Delimo jih na dve vrsti: navadni in pritlikavi šimpanz. So družabnejši od ostalih opic. Imajo velike možgane. Nimajo repa. Najbolj uporabljajo roke. Vidijo v barvah. Jedo predvsem sadje.

[uredi] Gorile

Morda se zdijo divje,a v resnici so zelo plašna in nežna bitja. Gorile živijo v družinah, crkljajo svoje mladiče in se igrajo. Največja opica na svetu. So počasne in ljubeznive živali. Večino časa porabijo za počitek ali pa za prehranjevanje. Prehranjujejo se z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah. Samica zanosi vsaka štiri leta. Skoti se samo en mladič.

[uredi] Viri

[2]

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.