Zimske olimpijske igre 1994

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

XVII. zimske olimpijske igre
Simbol predstavlja kristale in polarni sij (auroro), ki ga povezujejo z močjo, veliko napetostjo in dramatičnim spektaklom.
Mesto	Lillehammer, Norveška
Sodelujoče države	67
Sodelujoči športniki	1737 (1215 moških, 522 žensk)
Prireditve	61 v 6 športih
Otvoritvena slovesnost	12. februar 1994
zaključna slovesnost	27. februar 1994
Uradni otvoritelj	Harald V. Norveški
Prisega špotrnikov	Vegard Ulvang
Prisega sodnikov	Kari Karing
Olimpijski ogenj prižgal	Haakon Magnus, kronski princ Norveške
Olimpijski stadion	Lysgårdsbakkene

Maskoti Kristin in Håkon, norveška otroka, ki sta oblečena v tradicionalna oblačila

Zimske olimpijske igre 1994 (uradno XVII. zimske olimpijske igre) so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1994 v Lillehammerju na Norveškem. Druge gostiteljske kandidatke so bile: Anchorage, ZDA; Östersund/Åre, Švedska in Sofija, Bolgarija.

Leta 1986 je MOK odločil, da bodo poletne in zimske olimpijske igre potekala na zamenjajočih se soda leta. 1988 je bila izbrana gostiteljica.

Še danes te olimpijske igre veljajo za enega najboljših športnih dogodkov vseh časov. [1].

[uredi] Prizorišča

Birkebeineren Skistadion - biatlon, nordijska kombinacija in smučarski teki
Fjellhallen - hokej na ledu
Hafjell - alpsko smučanje (kombinacija, slalom in veleslalom)
Håkons Hall - hokej na ledu
Hamar OL-amfi - umetnostno drsanje
Lysgårdsbakkene - smučarski skoki, otvoritvena in zaključna slovesnost
Kvitfjell - alpsko smučanje (smuk in super veleslalom)
Vikingskipet - hitrostno drsanje

[uredi] Olimpijske discipline

[uredi] Rezultati

Zlata medalja XVII. zimskih olimpijskih iger

(poudarjena je gostiteljska država)

XVII. zimske olimpijske igre
Mesto	Država	Zlato	Srebro	Bron	Skupaj
1	Rusija	11	8	4	23
2	Norveška	10	11	5	26
3	Nemčija	9	7	8	24
4	Italija	7	5	8	20
5	ZDA	6	5	2	13
6	Južna Koreja	4	1	1	6
7	Kanada	3	6	4	13
8	Švica	3	4	2	9
9	Avstrija	2	3	4	9
10	Švedska	2	1	0	3
20	Slovenija	0	0	3	3
Več: medalje na XVII. zimskih olimpijskih igrah

[uredi] Športniki z največ zlatimi medaljami

Johann Olav Koss ( Norveška, hitrostno drsanje): 3 zlate medalje

Ljubov Jegorova ( Rusija, smučarski teki): 3 zlate medalje

[uredi] Športniki z največ medaljami

Manuela Di Centa ( Italija, smučarski teki): 5 medalj (2 zlata, 2 srebra, 1 bron)
Ljubov Jegorova ( Rusija, smučarski teki): 4 medalje (3 zlata, 1 srebro)
Bjørn Dæhlie ( Norveška, smučarski teki): 4 medalje (2 zlata, 2 srebra)

[uredi] Slovenski športniki uvrščeni med deseterico

Katja Koren (alpsko smučanje): (slalom), 6. mesto (kombinacija), 7. mesto (super veleslalom) in 10. mesto (smuk)
Jure Košir (alpsko smučanje): (slalom) in 10. mesto (kombinacija)
Alenka Dolžan (alpsko smučanje): (kombinacija)
Mitja Kunc (alpsko smučanje): 4. mesto (slalom) in 7. mesto (kombinacija)
Urška Hrovat (alpsko smučanje): 8. mesto (slalom)
Janez Ožbolt (biatlon): 9. mesto (10 km)
Robert Meglič (smučarski skoki): 9. mesto (velika skakalnica)
Andrej Miklavc (alpsko smučanje): 10. mesto (slalom)

[uredi] Koledar dogodkov

Februar	12.	13.	14.	15.	16.	17.	18.	19.	20.	21.	22.	23.	24.	25.	26.	27.
Slovesnosti	●															●
Akrobatsko smučanje				● ●	● ●					● ●			● ●
Alpsko smučanje		●	●	●		●		●	●	●		●	●	●	●	●
Biatlon							●		●			● ●		●	●
Bob								●	●						●	●
Hitrostno drsanje		●	●		●	●	●	●	●	●		●		●
Hitrostno drsanje na kratke proge											● ●		● ●		● ●
Hokej na ledu															●	●
Nordijska kombinacija							●	●					●	●
Sankanje		●	●	●	●		●
Smučarski skoki									●		●			●
Smučarski teki		●	●	●		● ●		●		●	●		●			●
Umetnostno drsanje		●		●		●	●	●	●	●		●		●
Februar	12.	13.	14.	15.	16.	17.	18.	19.	20.	21.	22.	23.	24.	25.	26.	27.