Sparta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sparta (grško Σπάρτη; tudi Šparta) je starogrška polis, ki je v času klasične Grčije obsegalo vso Lakonijo in Mesanijo ter bila tako najbolj vplivna mestna država Peloponeza. Po moči so ji lahko konkurirale le Atene.
Današnje mesto Sparta leži nekaj kilometrov od lokacije antičnega mesta.
Vsebina |
[uredi] Antična Sparta
Antična Sparta je v osnovi dorsko mesto, ki je nastalo na desnem bregu reke Evrotas na jugu Peloponeškega polotoka. Pokrajina se je imenovala Lakonija, zato so Spartancem rekli tudi Lakedajmonci. Po propadu mikenske kulture so jug Peloponeza ter Lakonijo zavzeli in poselili Dorci. Okoli leta 900 pr.n.št. se je pet dorskih vasi združilo v eno samo mesto Sparto.
Naravne danosti za razvoj mesto so bile zelo ugodne. Na zahodu je novo naselbino varovalo nedostopno tajgetsko gorovje, na vzhodu pa gorska veriga Parnon. Sparta je ležala v notranjosti. Najbližje pristanišče Giteion na jugu je bilo oddaljeno 43 kilometrov. Medtem ko je večina grških polis trpela zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje in hrane, sta bili že v antiki Lakonija in Mesenija zelo plodn iravnini in sta lahko pehranili vse svoje prebivalstvo. Poljedelstvo in živinoreja sta bili zato napomembnejši gospodarski panogi. Največje naravno bogastvo Sparte je bil rudnik železa.
[uredi] Politična ureditev
Po ustanovitvi mesta so spartanci nadaljevali osvajanja. V prvi polovici 8. stoletju pr. n. št. so v prvi mesenijski vojni napadli in zavzeli plodno Mesenijo, prebivalce pa spremenili v brezpravne podložnike-helote. Premagano in podjarmljeno ljudstvo se je stoletje zatem spet uprlo; izbruhnila je druga mesenijska vojna, v kateri so Spartanci v neizprosnem boju zmagali šele po uvedbi nove vojaške taktike: v bojno vrsto falango povezanih hoplitov. Več kot dvajset let trajajoča vojna je povsem spremenila življenje Spartancev. Začeli so brezobzirno tlačiti helote, zaprli so državo pred tujimi vplivi in vse bolj uveljavljali vladavino polnopravnih državljanov - z namenom, da bi 9000 spartiatov lahko obvladovalo celotno družbo. Dokončna preobrazba v vojaško državo se je zgodila z reformami, ki jih je z nekakšno ustavo (velika retra), baje po nasvetu Delfov, v 8.st. pr.n.št. uvedel mitični zakonodajalec Likurg.
[uredi] Velika retra
Dva kralja. Po ustavi sta bila na čelu države dva kralja, ki sta odločala enakopravno. Imela sta poveljstvo nad vojsko, ki pa jo je v boj zunaj države vodil smo eden. Skrbela sta za verske obrede, javne poti ter reševala pravne probleme, povezane s posinovljanjem in porokami. Njuno oblast so omejevali efori.
[uredi] Svet starešin - geruzija (gr. gerontes starci)
Geruzijo je sestavljalo 28 članov in oba kralja, skupaj torej 30 ljudi. Vanjo so bili lahko izvoljeni samo nad 60 let stari državljani. Ti so v svetu ostali do smrti. Pripravljali so zakone za narodno skupščino, sodili tistim, ki so grešili proti narodnim interesom(lahko tudi kraljem), in čuvali ustavno ureditev.
[uredi] Ljudska skupščina - apela
V ljudski skupščini ali apeli (gr. apella) so sodelovali vsi polnopravni državljani, stari nad 20 let. Naloga članov je bila, da z vzklikanjem (o predlogih se ni smelo razpravljati) potrdijo ali zavrnejo zakonske predloge, ki jih je pripravila geruzija. Ljudska skupščina je lahko razglasila vojno in določala kralja, ki bo vojsko vodil. Izmed članov apele so volili člane geruzije in efore.
[uredi] Nadzorni svet - eforat (gr. ephoroi nadorniki)
Efori so nadzorovali politični sistem v Sparti. Njihov mandat je trajal eno let, vanj so volili samo nad 30 let stare državljane. Za efora je bil vsak lahko izvoljen le enkrat v življenju, po enem od njih se je imenovalo tekoče leto. Bili so vrhovni sodniki, preganjali so nezaželene tujce, imeli so tudi pravico, da aretirajo in kaznujejo kralje. Napovedovali so vojne, spremljali kralja na pohodih in sklepali mir. Vsako leto posebej so helotom uradno napovedali vojno. Od 5.st. pr.n.št. so bili najpomembnejša sila v državi.
[uredi] Spartanska družba
Prebivalstvo Sparte se je delilo v tri sloje: spartiate, perioke in helote.
[uredi] Spartiati
Najvišji sloj družbe so bili spartiati, potomci Dorcev, ki so zavzeli jug Peloponeza. Uživali so vse osebne in politične pravice. Po Likurgovi ustavi naj bi bili med seboj enakimi (homoioi), zato so o sebi trdili, da živijo "občini enakopravnih". Da premoženjske razlike med njimi ne bi bile prevelike, je Likurg uvedel težak, velik, železen in malovreden denar; kljub temu so se razlike med njimi sčasoma zelo povečale. Skupaj jih je povezoval priviligiran položaj nasproti periokom in helotom. Če so želeli obdržati oblast, so morali biti izurjeni in pripravljeni na vse, zato so tudi v mirnem času živeli kot vojaki. Živeli so od kosa zemlje, ki jim ga je dala država in ga ni bilo mogoče prodati, obdelovali pa so jim ga heloti.
[uredi] Perioki
Perioki so bili vmesni sloj prebivalstva. Bili so osebno svobodni, a niso imeli političnih pravic. Ukvarjali so se s trgovino, obrtjo, pa tudi poljedelstvom, s čimer se spartiati niso smeli ukvarjati. Od prihodkov so državi plačevali davke. V primeru vojne nevarnosti so jih lahko vpoklicali kot pomožne čete.
[uredi] Heloti
Najnižja plast družbe so bili heloti. Bili so potomci starega prebivalstva Lakonije, ki je tu živelo pred prihodom Dorcev. Opravljali so delo državnih sužnjev. Obdelovali so zemljo spartiatov in svojo lastno zemljo, od katere so morali oddajati del pridelka. S pomočjo tajne policije so jih neprestano nadzrovali in za vsak poskus upora strogo kaznovali. Mladi spartiati so nanje organizirali zasledovalne pohode in jih pobijali (kriptije). Včasih so morali sodelovati tudi v vojski in v izjemnih primerih jih je država za njihove zasluge lahko osvobodila.
[uredi] Glej tudi
- Seznam mest v Grčiji
