Potres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Posledice potresa v San Franciscu leta 1906

Potres označuje vibriranje tal. Nastane lahko iz večih razlogov. Eden izmed njih je premikanje litosferskih plošč, ob trku katerih se tla zatresejo. Moč potresa merimo z Richterjevo lestvico (9 stopenj, meri magnitudo) ali Evropsko makroseizmično lestvico (12 stopenj, meri učinke - na stavbah, v naravi, ...).

Hipocenter potresa je žarišče potresa pod tlemi, epicenter pa točka nad hipocentrom, od koder se širijo tresljaji.

S potresi se ukvarja seizmologija. Potresov v nasprotju z ognjeniškimi izbruhi ni mogoče napovedati.

[uredi] Kaj je potres?

Potres je posledica nenadnega premika dveh tektonskih blokov vzdolž preloma v zemeljski skorji. Potencialna energija tektonskega bloka se spremeni v kinetično energijo potresnih valovanj, ki se širijo iz žarišča potresa in lahko povzročajo tresenje zemlje na oddaljenosti tudi več sto metrov od žarišča.

[uredi] Nastanek potresa

Izviri seizmične energije so posledica tektonskih napetosti, ki premagujejo trenja na prelomnih površinah, ob katerih med seboj mejijo seizmogena območja. Potres nastane v trenutku, ko se v žarišču ali hipocentru del potencialne energije elastičnih napetosti spremeni v kinetično energijo elastičnih nihajev. To nihanje se širi v obliki primarnih (longitudinalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo prostornine in sekundarnih (tansverzalnih) valov kot reakcija snovi na spremembo oblike ter polariziranih elastičnih valov ob diskontinuitetah. Valovi se po fizikalnih zakonih odbijajo (reflektirajo), lomijo (reflektirajo), uklanjajo (difraktirajo) in intrefektirajo med seboj. V Zemlji se gibljejo kot prostorski valovi in po Zemljini poršini kot površinski valovi. Potresni valovi se začno širiti z majhnega prostora (volumna), v katerem se v zelo kratkem času sprosti ogromna energija. Ta prostor se največkrat poistoveti s »točko« - to je tista točka, ob kateri je prišlo do primarnega loma kamnin. Rušenje ob prelomu se nato širi od te začetne točke naprej s prelomno hitrostjo, ki je približno enaka hitrosti transvezalnih valov. Toda vsaka točka preloma je izvor vseh treh vrst prostorskih oziroma površinskih valov.

[uredi] Vrste potresov

Večina potresov je tektonskega izvora in nastane ob aktivnih tektonskih prelomih. Druge vrste potresov so še:

vulkanski potresi, ki nastanejo ob izbruhu vulkana
udorni potresi ob udorih v podzemnih votlinah
umetni potresi, ki nastanejo ob eksplozijah

[uredi] Napovedovanje potresov

Z današnjim znanjem potresov še ni možno napovedovati, še posebej pa ni mogoče napovedati točnega datuma, ure in lokacije nastanka potresa. Napovedovanje potresov tudi ni smotrno, saj bi ob napovedi lahko prišlo do panike med ljudmi, ki bi povzročila večjo škodo kot pa sam potres. Najboljša zaščita pred potresom je potresno varnja gradnja objektov.

Šibkejši potres ne napoveduje močnejšega. Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov od katerih noben ni bil prehodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibak potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo.

[uredi] Pogostost potresov

Potresi neprestano nastajajo na celotni Zemeljski krogli. Vsak dan se zgodi na Zemlji okrog 1000 šibkih potresov, torej se vsakih 87 sekund eden.

[uredi] Nastajanje potresov v Sloveniji

Globine potresnih žarišč na območju Slovenije so omejene z debelino skorje, saj so globoka žarišča zelo redka. Večina žarišč nastane v globinah med 5 in 15 km. Šibki potresi (M3) nastajajo predvsem v globini od 0 do 10 km. Žarišča močnejših potresov(M5) pa nastajajo v globini med 10 in 15 km.