Hernán Cortés
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hernán Cortés [ernán kortés] (tudi Cortez), španski konkvistador, * 1485, Medellín, provinca Extremadura, Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, provinca Seville, Španija.
Hernán Cortés
Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés. Bil je konkvistador, ki je za Španijo zavzel Mehiko.
Vsebina |
[uredi] Zgodnja leta
Cortes je bil po materini strani bratranec v drugem kolenu Francisca Pizarra, ki je kasneje zavojeval inkovsko državo v Peruju. Po neuspešnem študiju prava v Salamanci se je vrnil domov in kasneje odplul proti Novemu svetu, kjer je sodeloval pri osvajanju Kube in Hispaniole. Za svoje zasluge je prejel plačilo v obliki denarja in sužnjev.
[uredi] Zavojevanje Aztekov
Potem, ko sta se dve odpravi vrnili s polotoka Yucatán z majhnimi količinami zlata, se je Cortez odločil, da bo prodal vsa svoja posestva in se odpravil v še bolj oddaljeno in bogato deželo, o kateri so pripovedovali. Diego Velázquez de Cuéllar, tedanji guverner Kube in Cortesov sorodnik, je pot odobril. Uradni cilj odprave je bilo raziskovanje in trgovanje z novoodkritimi zahodnimi deželami. Cortes je Kubo zapustil leta 1519 z 11 ladjami, 110 mornarji, 570 vojaki, 10 topovi in 16 konji. Najprej se je izkrcal na yucatánski obali, nato pa še severneje in tam osnoval mesto Veracruz. Tamkajšnji prebivalci so ga pričakali z darovi, hrano in zlatom ter mu povedali, da se njihov vladar nahaja v prestolnici Tenochtitlan (današnji Ciudad de Mexico). Kmalu je prispelo odposlanstvo azteškega vladarja Montezume II., ki je prineslo nove darove.
Cortes je kmalu spoznal, da ga imajo Azteki za svojega boga Quetzalcoatla oziroma njegovega odposlanca, saj je njihova legenda pripovedovala, da bo ta beli bog prispel z vzhoda. Cortes je njihovo zablodo izkoristil. Medtem so se nekateri člani posadke začeli upirati, saj so želeli napleniti čimveč zlata, nato pa se kar najhitreje vrniti nazaj na Kubo. Da bi jim to preprečil, je Cortes zažgal vse ladje razen ene in jim tako preprečil umik, nato pa so krenili proti azteški prestolnici.
Po spopadu s plemenom Tlaxcala, v katerem so zmagali Španci, je poražence Cortes postavil pred izbiro: če ne bodo stopili pod njegovo poveljstvo in se z njim borili, bo vse pobil. Indijanci so pristali. Pohod se je nadaljeval skupaj z 2.000 indijanskimi bojevniki, ki so jih spremljali še nosači.
Ker so se po prihodu v drugo največje mesto azteške države Cholula pojavile govorice, da nameravajo domačini pobiti Špance med spanjem, je Cortes zaukazal požgati celotno mesto, kar je zahtevalo 15 - 30.000 žrtev.
Po prihodu v Tenochtitlan je Montezuma Cortesa pričakal z darovi. Cortez je od njega zahteval, da plačuje letne davke zlata in na mestu dveh največjih azteških svetišč postavi svetišče device Marije. Nato ga je vzel za talca.
Leta 1520 so Španci s Kube poslali novo odpravo 900 vojakov, ki naj bi zamenjala Cortesa. Cortes jih je napadel in onemogočil, po povratku vojske, okrepljene z novimi vojaki, v Tenochtitlan, pa je tam izbruhnil upor. Azteki so Špance držali zaprte v palači.
Azteki so izbrali novega poglavarja, Cortesu dopustili, da tudi on vstopi v palačo, nato pa Špance napadli. Zajetemu Montezumi je Cortez ukazal, naj skuša umiriti svoje ljudstvo, vendar je kamenjan umrl. Azteki so čakali, da Špancem v palači zmanjka zalog hrane, ko se je Cortes odločil, da bo poskušal prebiti njihove čete. Žrtve na španski strani so bile velike, vendar se je Cortesu z majhno skupino tovarišev uspelo prebiti iz obroča. Azteki so skušali poraziti tudi njega, a jim to v bitki pri Otumbi ni uspelo. Cortes je nato obnovil moči, da bi lahko dokončno porazil Tenochtitlan. To je dosegel 13. avgusta. Žrtve celega pohoda na azteški strani so ocenjene na število med 120.000 in 240.000.
To je pomenilo konec azteškega imperija. Na ruševinah Tenochtitlana stoji današnji Ciudad de Mexico. Cortes je sedaj vladal obširnemu področju med Karibskim morjem in Tihim oceanom. Medtem je Velasquez prek svojih zaveznikov v Španiji črnil Cortesa pri španskem kralju Karlu V., vendar se je Cortes prek pisem opral obtožb. Zaradi velikih uspehov se je kralj odločil zanemariti Cortesovo neposlušnost in ga leta 1523 proglasil za guvernerja Nove Španije (tedanje ime za Mehiko). Državo je pripeljal do sorazmerne stabilnosti, njeni državljani pa so imeli dokajšnje pravice.
[uredi] Poznejše življenje
Med letoma 1524 in 1526 je vodil odpravo na področje današnjega južnega Hondurasa. Bila je izredno naporna in Cortes se je vrnil z zelo oslabljenim zdravjem. Leta 1527 se je odpravil v Španijo, da bi se opral obtožb zaradi velikega števila indijanskih smrti ter samovlade. Kralj ga je sprejel s spoštovanjem, Cortes pa mu je prinesel veliko zlata in drugih darov. Bil je imenovan za vrhovnega stotnika Nove Španije, vendar je kralj obenem imenoval tudi civilnega guvernerja, ki je omejeval Cortesovo oblast. V Novo Španijo se je vrnil leta 1530 in se napotil proti Kaliforniji. Po ponovni vrnitvi v Španijo je leta 1541 sodeloval v neuspešnem vojaškem pohodu nad Alžirijo ter se zatem ustalil na malem posestvu v bližini Seville, kjer je tudi umrl.
Imel je številne otroke z različnimi indijankami in belkami. Zanje je poskrbel v oporoki.
[uredi] Cortes v kulturi
Kanadski pevec, kitarist in glasbenik Neil Young je o Cortésu napisal pesem Cortes the Killer.
