Azteki
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.
Vsebina |
[uredi] Razvoj civilizacije
Okoli leta 1200 so osvojili Mehiko in podvrgli ostala ljudstva (Maji). V Mehiki 14. in 15. stoletja se je razvijala njihova civilizacija, z vojnami pa so kasneje ustvarili svoje kraljestvo, ki je obsegalo celotno južno Mehiko. Španci so leta 1519 odkrili azteško deželo in njeno prestolnico Tenochtitlan. Bili so zelo presenečeni, kajti niso mogli verjeti, da tam obstaja tako bogata in razkošna kultura, saj so bile ostale kulture v Novem svetu zelo revne. Azteška kultura pa je imela razkošne palače in velika mesta. Vendar te razkošne kulture Azteki niso ustvarili sami, ampak so nasledili dosežke, ki so jih ustvarila ljudstva pred njimi. Azteki so kot ostale velike civilizacije posredovali del svoje dediščine, kot so npr.: rastline, živali, predmete. Njihova imena so značilna za ves svet, kajti še danes jih uporabljamo. Nekatera imena so prilagojena sodobnemu jeziku, kot tomatl (paradižnik), olli (guma), cacahuetl (arašid). Njihov jezik je bil nahuatl. Ime pa so dobili po njihovi bajeslovni domovini - Aztlan, pa tudi Tenochca, Mexica.
[uredi] Izvor
[uredi] Vladarji
Njihov prvi in najbolj znani vladar je bil Montezuma I. Vladal je od leta 1440 do 1468. Bil je zelo pomemben zato, ker je ustvaril prenovo v verskem in moralnem življenju. Pomembne so bile tudi njegove osvojitve do Rio de las Balsasa, Chalcoe in Oaxace. Zahteval je obnovitev glavnega templja v prestolnici, ter izdelavo sončnega kamna z aztežkim koledarjem.
[uredi] Bivališča
Azteške hiše so bile grajene večinoma iz kamnov ali iz zidakov iz blata, za vezivo so rabili apno, ki je bilo pomešano s peskom. Na tak način so se tudi ponekod zavarovali pred nizkimi temperaturami. Hiše so imele pravokoten tloris, bile pa so enosobne ali dvosobne, odvisno od položaja prebivalcev. Streha je bila terasasta. V središču hiše je bilo po navadi ognjišče na katerem so kuhali. Ognjišče je bilo narejeno iz treh kamnov in na njem je vedno gorel ogenj. Tipična azteška hiša je imela prostor za kuhanje in jed,kopalnico ter spalnico.Svež zrak je v hišo prihajal skozi vhodna vrata.
[uredi] Vsakodnevno življenje
Osnovna hrana Aztekov in ostalih mehiško-ameriških prebivalcev je bila koruza. Ostala hrana so bile riba, rakci in črvi. Hrano so domov nosili v košarah, jedli pa so jo sede ali so sedeli na pručkah. Matere so svoje hčere učile vsakodnevnih opravil. Za starejše Azteke je bilo značilno da so bili bolj spoštovani in so imeli pravico piti alkoholne pijače in se z njimi opijati. Ponoči so akrobati, pritlikavci ter lutkarji zabavali ljudstvo. Azteška mesta so trgovci oskrbovali z raznim blagom iz tujih dežel. Najpomembnejši azteški praznik je bil praznik nabiranja koruze, ki je trajal 10 dni in je bil posvečen boginji Xilonen. Njihov najpomembnejši praznik je bil Atamalcualztli. Zelo pomembna azteška igra je bila patolli.
[uredi] Palače
Azteki so imeli zelo razkošno kulturo, zato so za njih značilne palače, na njihovo arhitekturo je močno vplivalo mesto Tenochtitlan. Ker so Azteki častili boga Quetzacoatla, ter boga dežja Tlaloca, so na stene piramid upodabljali njune podobe.
[uredi] Religija
Azteki so najbolj znani po njihovem žrtvovanju ljudi. Njihov glavni bog je bil bog Sonca Huitzilpochtli, ostali so bili Quetzacoatl, Tlaloc,... Verjeli so, da njihov bog sonca vsak dan potuje čez nebo, ponoči se pa se vrne v podzemlje. Verjeli so tudi da Sonce potrebuje pogonsko gorivo. Žrtvovali so vojne ujetnike, ko pa teh ni bilo več, so začeli žrtvovati svoje ljudi. Odpeljali so jih na vrh templja kjer jih je duhovnik žrtvoval bogovom. Svoje ljudi so izbrali tako, da so morali igrati določeno igro. Če so izgubili, so bili žrtvovani. Eden izmed vzrokov propada Aztekov so bila tudi žrvovanja.
[uredi] Pisava
Med vdorom Špancev so Azteki uporabljali piktografsko pisavo. Od Aztekov se je ohranil le majhen del literarnega ustvarjanja. Bili so dobri govorniki, navduševali pa so se tudi nad poezijo.
[uredi] Propad civilizacije
Špance so zamenjali za bogove, kajti verjeli so v boga Quetzacoatla, ki naj bi prišel z severa, bil bele polti in imel brado. Špance so imeli za nesmrtne, jezdece pa za pošasti. Španci so uporabljali strelno orožje arkebuze, ki so bile sicer zelo počasne zaradi ponovnega polnjenja smodnika in naboja, vendar so imele zgolj psihološko prednost. Hernando Cortez je z 250 vojaki pobil 300.000 mož.
