Dielektričnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju. V rabi sta dve definiciji. Po prvi je dielektričnost definirana kot razmerje gostote električnega polja D in jakosti električnega polja E v snovi, ki izpolnjuje ves prostor, kjer je električno polje:

$\mathbf{D} = \epsilon \mathbf{E}$

Tako definirana dielektričnost ima enako enoto kot influenčna konstanta, A s V^-1 m^-1.

Po drugi definiciji je dielektričnost (tudi rêlativna dieléktričnost) brezrazsežna količina, definirana kot razmerje med gostoto električnega polja v snovi, ki izpolnjuje ves prostor, kjer je električno polje, in gostoto električnega polja v praznem prostoru, če dielektrik odstranimo iz električnega polja:

$\epsilon = \frac{D}{\epsilon_0 E}$

Tako definirana dielektričnost je brezrazsežno realno število, večje ali enako od 1. Mejni primer ε = 1 ustreza dielektričnosti vakuuma.

Dielektričnost je v splošnem tenzor, v izotropnih snoveh pa jo lahko nadomestimo s skalarjem.

[uredi] Kompleksna dielektričnost

V dielektriku z izgubami imamo v izmeničnem električnem polju opravka tako z ohmskim kot s premikalnim tokom. Sorazmernostno zvezo med gostoto električnega toka in jakostjo električnega polja obdržimo, če uvedemo kompleksno dielektričnost ε*:

$\epsilon^* = \epsilon - i \frac{\sigma}{\omega}$

[uredi] Dielektričnost in lomni količnik

Dielektričnost skupaj z magnetno permeabilnostjo μ določa fazno hitrost razširjanja v elektromagnetnega valovanja v snovi:

$v^2 = \frac{1}{\epsilon\mu}$

V vakuumu velja zveza:

$c^2 = \frac{1}{\epsilon_0\mu_0}$

Pri tem je c hitrost svetlobe v praznem prostoru, ε₀ influenčna konstanta in μ₀ indukcijska konstanta.

V optiki navadno raje kot z dielektričnostjo in magnetno permeabilnostjo računamo z lomnim količnikom n, razmerjem med fazno hitrostjo razširjanja elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in hitrostjo razširjanja v snovi:

$n = \sqrt{\epsilon\mu}$

Pri tem sta ε in μ relativna dielektričnost in relativna magnetna permeabilnost.

V preglednici so navedene dielektričnosti nekaterih snovi pri 18 °C.

Snov	ε_r	Lomni količnik
Vakuum	$1,0$	1,0000
Zrak	$1,00059$	1,0003
Benzol	$2,28$
Kalijev klorid	$4,94$
Voda	$80,1$	1,333
Voda (0 °C)	$88,0$
Voda (100 °C)	$55,3$
Glicerin	$42,5$
Metanol	$32,6$
Petrolej	$2$
Porcelan	$2 - 6$
Steklo	$6 - 8$
Posebna keramika	do $4.000$
Suha zemlja	3,9
Mokra zemlja	29
Papir (suho)	2,0
Les (suho)	2 - 6
Guma	3,0
Led (-20 °C)	$16$
Amonijak (0 °C)	$1,007$

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org../../../d/i/e/Dielektri%C4%8Dnost.html«

Kategorija: Elektrika in magnetizem

Dielektričnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

[uredi] Kompleksna dielektričnost

[uredi] Dielektričnost in lomni količnik

Views

Navigacija

občestvo

podpora

Iskanje

V drugih jezikih