William Philips Biddle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

William Philips Biddle

Osebni podatki
Rojen	15. december 1853
Kraj	Filadelfija, Pensilvanija
Umrl	25. februar 1923
Kraj	Nica, Francija
Vzrok	starost
Vojaška kariera
Vstopil v službo	22. junij 1875
Rod oboroženih sil	mornariška pehota
Izstopil iz službe	24. februar 1914
Zadnja enota (položaj)
Komandant KMP ZDA	KMP ZDA	3. februar 1911
Trenutni (oz. zadnji dosežen) vojaški čin
generalmajor	3. februar 1911
Udeleženec
špansko-ameriške vojne
Pomembne opombe

William Philips Biddle, ameriški general marincev, * 15. december 1853, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. februar 1923, Nica, Francija.

[uredi] Življenjepis

Osnovno šolanje je opravil v različnih zasebnih šolah v bližini rojstnega mesta. Diplomiral je na univerzi Pensilvanije.

22. junija 1875 je bil sprejet v Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike kot poročnik.

Sprva je krajši čas opravljal različne dolžnosti v Washingtonu, New Yorku in Filadelfije, nakar je bil poslan na ladijske krove; tri leta je preživel na USS Hartford in USS Powhatan. Potem je bil poslan v Filadelfijo in New York, dokler ga niso marca 1882 spet premestili na ladjo, tokrat na USS Swarta. Februarja 1891 se je vrnil v Filadelfijo. Junija 1895 je bil dodeljen USS Baltimore, čeprav je bil kmalu premeščen na USS Olympia, na krovu katere se je udeležil špansko-ameriške vojne in sodeloval v bitki za Manilski zaliv.

Kmalu po koncu vojne se je vrnil v Filadelfijo, a je bil kmalu imenovan za poveljnika 4. bataljona marincev, ki je bil leta 1900 poslan v Peking. Ko se zatrli boksarsko vstajo, je bil njegov bataljon dodeljen 1. marinske brigade, ki je bil nastanjen na Filipinih; tam je ostal dobri dve leti, nakar se je vrnil na poveljstvo korpusa. Decembra 1903 je bil postavljen za poveljnika bataljona, ki je bil poslan v Panamo; tam je prisostvoval razglasitvi neodvisnosti nove države. Potem se je spet vrnil v Filadelfijo in na poveljstvo korpusa.

1906 se je vrnil na Filipine, kjer je prevzel poveljstvo 1. marinske brigade za dve leti. Maja 1908 se je vrnil na poveljstvo, bil poslan v Filadelfijo in nato v Panamo, kjer je varoval izgradnjo Panamskega kanala in bil pripravljen na morebitni poseg v sosednjo Nikaragvo. Aprila 1910 se je vrnil na poveljstvo. V zadnjih mesecih poveljstva generalmajorja Elliotta je opravljal večino nalog komandanta.

3. februarja 1911 je postal generalmajor-komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike. V času svojega mandata se je okvarjal predvsem z obrobnimi nalogami ter prvo intervencijo v Nikaragvi ter ustanovitvijo Predhodne bazne sile (december 1913), predhodnice današnje FMF.

Po skoraj treh letih poveljevanja korpusu je zaprosil za upokojitev (kot razlog je navedel več kot 30-letno služenje) in bil 24. februarja 1914 upokojen. Po vstopu ZDA v prvo svetovno vojno je bil reaktiviran in je služil večinoma na vojaških sodiščih v San Diegu (Kalifornija).

25. februarja 1923 je umrl v francoski Nici in bil pokopan mesec pozneje na pokopališču Arlington z vsemi vojaškimi častmi.