Irak
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji. Na jugovzhodu ima pomorski dostop do Perzijskega zaliva, na jugu meji na Kuvajt in Saudovo Arabijo, na zahodu na Jordanijo, na severozahodu na Sirijo, na severu na Turčijo, ter na vzhodu na Iran. Irak leži v Mezopotamiji, ki velja za eno od zibelk civilizacije Država se od iraške vojne 2003 nahaja pod vojaško okupacijo mednarodnih sil Združenih držav Amerike in Koalicije voljnih in je zato trenutno le omejeno suverena. Umik mednarodnih sil v bližnji prihodnosti ni predstavljiv.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Irak spada k orientalskim državam. Kulturno gledamo pod Orient štejemo države severne Afrike in jugozahodne Azije. Na severovzhodu se nahaja približno 3000 metrov visoka gorska veriga, kjer se združujeta gorovji Taurus in Zagros. Gorska veriga spada v alpsko linijo gor, ki se začenja na Balkanu, nadaljuje v Turčijo, teče skozi severni Irak in Iran ter gre naprej v Afganistan.
[uredi] Državne meje
Irak meji na Iran (1458 km skupne meje), na Kuvajt (240 km), na Saudsko Arabijo (814 kilometrov), na Jordanijo (181 km), na Sirijo (605 km) in na Turčijo (352 km). Razen mej do Irana in Turčije, so vse meje določile kolonialne sile. Nevtralno območje med Irakom in Saudsko Arabijo sta si državi med letoma 1975 in 1983 razdelili. Poleg vseh naštetih mej ima Irak tudi 58 km dolgo obalo.
[uredi] Največja mesta
Glavno mesto se imenuje Bagdad in je tako kulturno kot geografsko gledano center države. Z 5,7 milijoni prebivalcev je Bagdad tudi iraško največje mesto. Abasidski kalif al-Mansur je Bagdad (ime izhaja iz perzijskega jezika in pomeni 'dano ob boga' ali 'božje darilo') 762 proglasil za glavno mesto islamskega kraljestva, 1920 je bil Bagdad proglašen za glavno mesto novoustanovljene države Irak. V času razcveta gospodarstva okoli v 70ih letih se je mesto intenzivno dograjevalo. V prvi zalivski vojni je ostalo skoraj neprizadeto, v drugi pa je nato večkrat postal cilj zračnih napadov. V Bagdadu se nahajajo 3 od šestih univerz države ter največje iraško mednarodno letališče.
Basra je drugo največje mesto države. Ima 2 milijona prebivalcev in je center šiitskega juga države. Mesto je ustanovil Kalif Omar leta 636 in takrat je služilo kot vojaško oporišče in trgovsko središče. V 16. stoletju so mesto zasedli Turki, 1914 pa so v mesto vkorakale britanske sile. Mesto med prvo zalivsko vojno ni imelo toliko sreče kot Bagdad in je bilo hudo prizadeto. V Basri najdemo leta 1964 ustanovljeno univerzo in mednarodno letališče.
Mosul je trejte največje mesto v državi in ima približno 1,7 milijona prebivalcev. Je center vzhodnokrščanske in asirske kulture v Iraku in največje mesto na severu države. Mosul je bil ustanovljen v osmem stoletju kot pomembno gospodarsko središče, celotna provinca Ninawa v kateri mesto leži, je pravno gledano šele 1926 prišlo pod iraško suvereno oblast.
Hewler (Arbil) je glavno mesto avtonomne regije Kurdistan in je eno najdlje naseljenih mest na svetu (starost se ceni na 4000 let). V Hewlerju živi približno 900,000 ljudi.
[uredi] Upravna delitev
Irak je upravno razdeljen na 18 provinc (arabsko muhafazat, ednina - muhafazah):
- Al Anbar
- Al Basrah
- Al Karbala
- Al Muthanna
- Al Qadisyah
- An Najaf
- Arbil
- As Sulaymaniyah
- At Ta'mim
- Babil
- Bagdad
- Dahuk
- Dhi Qar
- Diyala
- Maysan
- Ninawa
- Salah ad Din
- Wasit
[uredi] Prebivalstvo in religija
Irak ima po lastnih navedbah približno 27 milijonov prebivalcev. Centralne province Bagdad in Babil so najbolj gosto naseljene.
- 75-80% prebivalstva je Arabcev
- 15-20% je Kurdov
- Preostali 3% so Turkomani, Aramejci, Iranci in Armenci.
97% prebivalstva je muslimanov, od tega 55-65% šiitov in 32-35 % sunitov.
Večina Kurdov je sunitov. Poleg glavnih vej Islama so se ohranile tudi druge staroorientalske vere (npr. Jesidi). Poleg tega v Iraku srečamo pripadnike kaldejsko-katoliške Cerkve, Asirske Cerkve vzhoda, Staroapostolske Cerkve vzhoda, Gregorijancev, rimskih in sirskih katoličanov, armenskih kristjanov itn. Poleg tega živi v Iraku še približno 2500 Judov.
Povprečna pričakovana starost je pri ženskah 70,31 let in pri moških 67,76 let. Povprečna starost ženske je 19,8 let in moškega 19,6 let. Leta 2005 so imeli 2,5% naravni prirastek.
Pismenost v državi je slaba in s 40,4% leži daleč pod svetovnim povprečjem. Pisati zna 55,9% vseh moških in le 24,4% vseh žensk. Za zanimivost velja omeniti, da je konec 80ih pismenost dosegala 88-90%.
[uredi] Kratka zgodovina
Področje Iraka je bilo v daljni preteklosti poznano kot Mezopotamija in je bilo stečišče večjih kultur Sumercev, Asircev, Babiloncev in Perzijcev. Mezopotamija, ki je bila leta razdeljena na romanski zahod in perzijski vzhod, je končno pripadla abasidskemu kalifatu v sedmem stoletju. Leta 762 so Abasidi proglasili Bagdad za glavno mesto kalifata in mesto je postalo ena izmed najpomembnejših prestolnic literature in znanosti.
Mongoli so Bagdad okupirali 1258 in območje je prišlo pod vlado otomanskega imperija. Nad Irakom so vladali iz njihove prestolnice v Konstantinoplu. Ko se je otomanski imperij zrušil ob koncu prve svetovne vojne leta 1918, so bile tri otomanske province združene v britanski protektorat nad Irakom.
Po kratkem obdobju britanske kontrole je Irak postal samostojna kraljevina leta 1932. V sledečih 36 letih je bila iraška politika zelo nestabilna. Po letu 1933, ko je umrl prvi iraški monarh kralj Faisal, so se zgodili številni udari in protiudari. Leta 1958 je politična nestabilnost dosegla višek s pučom, ki ga je vodil general Abdul Karim Qasim. Monarhije je bilo ob tem udarcu konec.
Tudi Qasim ni vladal dolgo, saj so ga 1963 vrgli iz njegovega 'prestola' pripadniki Ba'ath stranke. Devet mesecev kasneje so tudi to stranko vrgli iz prestola, a se je 1968 vrnila. General Ahman Hassan al-Bakr, ki je bil ena vodilnih osebnosti v puču proti Qasimu, je bil proglašen za predsednika. Upokojil se je 1979 in za svojega naslednika imenoval Saddama Husseina.
Leta 1980 je Irak napadel islamistično republiko Iran. Po prvotnih uspehih je bila iraška vojska potisnjena nazaj in začela se je Prva zalivska vojna, ki se je končala 1988 s porušenim iraškim gospodarstvom. Dve leti kasneje, ko si je Irak vojaško opomogel, je v nepričakovanem napadu zasedel Kuvajt. Zaradi pritiska mednarodne skupnosti so se iz Kuvajta umaknili že februarja prihodnjega leta. V tem času so sledile ekonomske sankcije Organizacije združenih narodov, ki so trajale 12 let.
Leta 2003 je sledila nova vojna, kjer so koalicijske sile (predvsem ameriška in britanska vojska) napadle Irak in ujele Saddama Husseina. Izvedeni so bili prvi poskusi demokratizacije, trenutna vlada je bila izvoljena maja 2006, država pa stoji na robu državljanske vojne med Šiiti, Suniti in morda tudi kurdsko manjšino na severu, ki bi se rada skupaj z mestom Kirkuk (kjer so neverjetne zaloge nafte) odcepila od matične države.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/iz.html| http://www.iraqdaily.com/ http://www.comebackalive.com/df/dplaces/iraq/map.gif
Alžirija | Indonezija | Irak | Iran | Katar | Kuvajt | Libija | Nigerija | Saudova Arabija | Venezuela | Združeni arabski emirati
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
