Toplota
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, katera zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.
O toploti govorimo, kadar imamo opravka s spreminjanjem notranje energije telesa. Ker je merilo za notranjo energijo temepratura, se z dovajanjem toplote (segrevanjem telesa) notranja energija in s tem temperatura povečuje, z odvajanjem toplote (ohlajanjem telesa) pa zmanjšuje.
Toplota je del notranje energije, ki se pretaka z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaruro, če sta mesti staknjeni. Z medsebojnimi trki molekul toplejši del oddaja, hladnejši del pa prejema notranjo energijo. Skladno s prvim zakonom termodinamike je sprememba notranje energije toplotno izoliranega telesa enaka vsoti prejetega ali oddanega dela in toplote. Toplote ne moremo izmeriti neposredno, ampak le posredno prek temperaturnih sprememb, ki jih povrzoča.
Mednarodni sistem enot določa za merjenje toplote izpeljano enoto joule, starejše enote so kalorija in kilokalorija.
[uredi] Toplota v zvezah
- Izparilna toplota je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
- Specifična toplota snovi je toplota, ki jo je treba dovesti, da se 1 kg dane snovi segreje za 1 K (ali za 1 °C), oziroma toplota, ki jo mora 1 kg snovi oddati, da se ohladi za 1 K.
- Sublimacijska toplota (tudi specífična sublimacíjska toplota) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.
- Talilna toplota (tudi specifična talilna toplota) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
[uredi] Zunanje povezave
