Sarajevo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sarajevska fontana v starem delu mesta

Katoliška katedrala v Sarajevu.

Mošeja v Sarajevu.

Srbska pravoslavna cerkev v Sarajevu.

Sinagoga v Sarajevu.

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu. Ob popisu leta 1991 je mesto imelo 450 000 prebivalcev, vendar je zaradi vojne njihovo število upadlo, tako da ga danes ocenjujejo na okoli 297 000.

Lega Sarajeva v Bosni in Hercegovini

[uredi] Zgodovina

Sarajevo so leta 1461 ustanovili Otomanski Turki. Z okupacijo Avstro-Ogrske monarhije leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jezgro pomembno razvilo, nastale so značilne administracijske zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna Knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno slavo uživa od leta 1914, ko je Gavrilo Princip streljal na Nadvojvodo Franca Ferdinanda in s tem dal Avstriji povod za vojno proti Srbiji, ki je prerasla v I. svetovno vojno.

Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v prijetnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre.

Med leti 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je pod nadzorom sil federacije BIH, prestajalo dolgotrajno obleganje in obstreljevanje vojske Bosanskih Srbov.

[uredi] Sedanjost

Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih kantonov BiH. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je mošeja Gazi Husrev-bega in sarajevska katedrala. Poleti v mestu priredijo vsakoletni Sarajevski filmski festival, čez leto pa Baščaršijske noči, Sarajevski zimski festival, Sarajevski festival jazza, ter Sarajevski modni teden.