Grenoble

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 45° 11’ severne širine, 5° 44’ vzhodne dolžine

Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grasanòbol) je kraj in komuna v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, sedež departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné. Po oceni iz leta 2004 je kraj imel 157.900 prebivalcev.

Vsebina 1 Geografija 2 Zgodovina 3 Pobratena mesta 4 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

Kraj leži na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp.

[uredi] Zgodovina

Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:

• Cularo; manjše utrjeno mesto Alobrožanov (3. stoletje),
• Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).

Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles), od 11. stoletja pa je bil v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja.

Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.

[uredi] Pobratena mesta

• Catania, Italija,
• Constantine, Alžirija,
• Corato, Italija,
• Essen, Nemčija,
• Halle, Nemčija,
• Innsbruck, Avstrija,
• Kaunas, Litva,
• Kišinjev, Moldova,
• Oxford, Združeno kraljestvo,
• Pécs, Madžarska,
• Phoenix, Arizona, ZDA,
• Rehovot, Izrael,
• Sfax, Tunizija.

[uredi] Zunanje povezave