Cirilica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Cirilica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja šest slovanskih jezikov (beloruščina, bolgarščina, makedonščina, ruščina, srbščina in ukrajinščina), mongolščina ter vrsta jezikov na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.

Cirilica je naslednica glagolice, pisave, ki sta jo v 9. stoletju razvila grška meniha sv. Ciril in sv. Metod, da bi sveto pismo približala slovanskim ljudstvom na Balkanskem polotoku. Črke glagolice so precej zapletene, zato so jo učenci Cirila in Metoda v glavnem nehali uporabljati. Glagolica se je ohranila le v zahodnem delu balkanskega polotoka - na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Drugod je glagolico nadomestila cirilica. Oblika večine črk cirilice izvira iz grške pisave, nekatere črke pa so ohranile svojo glagoliško podobo (npr. šumniki, ki jih grška pisava ne pozna). S svojim imenom cirilica zaznamuje prispevek sv. Cirila pri ustvarjanju glagolice in s tem posredno cirilice.

Nekatere črke cirilice so enake kot v latinici. Ločiti moramo "prave prijatelje", to je črke, ki imajo tudi enako ali podobno glasovno vrednost in lažne prijatelje, to je črke, ki so po izgledu podobne, a imaljo drugačno glasovno vrednost. Pravi prijatelji so cirilske črke: A, E, K, M, O, T ter I in J (kjer jih uporabljajo). Lažni prijatelji pa so črke: B, H, P, C, Y in X. Napis "Capajebo" za mesto Sarajevo bi angleško govoreči bralec zaradi lažnih prijateljev prebral približno kot: "Kapadžebo".

[uredi] Prečrkovalna tabela

Prikazana prečrkovalna tabela za srbsko cirilico je standardno srbsko (srbščina se piše v obeh pisavah!) oziroma bosansko ter hrvaško prečrkovanje, ki ga uporabljamo tudi v slovenščini. Okvirno ustreza predpisu ISO 9, razen za črko j (ISO 9: ǰ) in digrafe lj (ISO 9: l̂) , nj (ISO 9: n̂), dž (ISO 9: d̂). Glej: Prečrkovanje cirilice.

Ruska cirilica		Srbska cirilica		Latinica
Velika črka	Mala črka	Velika črka	Mala črka
А	а	А	а	a
Б	б	Б	б	b
В	в	В	в	v
Г	г	Г	г	g
Д	д	Д	д	d
		Ђ	ђ	đ
Е	е	Е	е	rus.: je; srb.: e
Ё	ё			jo
Ж	ж	Ж	ж	ž
З	з	З	з	z
И	и	И	и	i
Й	й	J	j	j
К	к	К	к	k
Л	л	Л	л	l
		Љ	љ	lj (digraf)
М	м	М	м	m
Н	н	Н	н	n
		Њ	њ	nj (digraf)
О	о	О	о	o
П	п	П	п	p
Р	р	Р	р	r
С	с	С	с	s
Т	т	Т	т	t
		Ћ	ћ	ć
У	у	У	у	u
Ф	ф	Ф	ф	f
Х	х	Х	х	h
Ц	ц	Ц	ц	c
Ч	ч	Ч	ч	č
		Џ	џ	dž (digraf)
Ш	ш	Ш	ш	š
Щ	щ			šč
Ъ	ъ			trdi znak (jer (ер))
Ы	ы			y (jeri (еры))
Ь	ь			mehki znak (ерь)
Э	э			ė
Ю	ю			ju
Я	я			ja

Opomba: Oznaka (digraf, dvoznačje) pomeni, da se črki v bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku upoštevata kot neločljiva enota, na primer pri vpisovanju v okenca križank ali pri navpičnem izpisovanju besed na oglasnih tablah. V slovenščini se te skupine znakov ne upoštevajo kot digrafi ampak kot posamezne črke.