Presnova
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu. V presnovo so prav tako vključeni procesi, v katerih pridobiva organizem potrebno energijo. Pogosto govorimo o presnovi telesu tujih snovi. Pri presnovi imajo bistven pomen encimi, ki katalizirajo kemijske reakcije. Posamezne encimsko katalizirane reakcije sestavljajo bolj ali manj zaključene procese v postopku metabolizma določene snovi; takšno sosledje reakcij imenujemo metabolna pot. Z raziskovanjem metabolizma se ukvarjata predvsem biokemija in fiziologija. Metabolizem delimo v dva procesa: razgradnjo organskih molekul ali katabolizem ter njihovo izgradnjo ali anabolizem.
[uredi] Metabolne poti
Najpomembnejše metabolne poti so:
- Metabolizem ogljikovih hidratov
- Metabolizem maščobnih kislin
- Metabolizem beljakovin
- Metabolizem nukleinskih kislin
[uredi] Katabolne poti
- Celično dihanje - zajema metabolne poti, pri katerih nastaja energija v obliki molekul, kot sta ATP ali NADPH:
- Katabolizem ogljikovih hidratov
- Glikogenoliza (pretvorba glikogena v glukozo).
- Glikoliza (pretvorba glukoze v piruvat).
- Pentozafosfatna pot (pri tem nastaja NADPH).
- Katabolizem beljakovin (razgradnja beljakovin do aminokislin):
- Katabolizem ogljikovih hidratov
- Aerobno dihanje (v prisotnosti kisika):
- Dihalna veriga
- Oksidativna fosforilacija
- Anaerobno dihanje:
- Corijev ciklus
- Mlečnokislinska fermentacija
- Etanolna fermentacija
[uredi] Anabolne poti
- Glikogeneza
- Glukoneogeneza
- Calvinov ciklus
- Fotosinteza:
- Svetlobna stopnja
- Temotna stopnja
