Ne joči, Peter
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ne joči, Peter (1964) je slovenski film, ki govori o častni zadolžitvi dveh partizanskih minerjev, ki morata pripeljati tri vojne sirote iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno osvobojeno ozemlje. Minerja sta na začetku ponižana, saj sta pričakovala kakšno večjo akcijo, a se kasneje spoprijateljita z otroki, še posebej z najmlajšim Petrom, ki je tudi krivec za vse kasnejše smešne in nežne prizore. Po naključju jima kasneje uspe tudi večja akcija, ko razstrelita nemško skladišče. Peter cel čas samo joče in zganja neumnosti.
Film je bil posnet na Primorskem (Podnanos, Štanjel, Vipava).
- Režija: France Štiglic
- Scenarij: Ivan Ribič
- Direktor fotografije: Ivan Marinček
- Glasba: Alojz Srebotnjak
- Produkcija: Viba film Ljubljana (1964)
- Distribucija: Filmski sklad Republike Slovenije
- Distribucija VHS: Andromeda
- Tehnični podatki: 35 mm, čb, wide-screen
- Igralci: Lojze Rozman (Dane), Bert Sotlar (Lovro), Majda Potokar (Magda), Zlatko Šugman (Dolfe), Bogdan Lubej (Peter)
[uredi] Navedki
- »A si ti tud notr padu?«
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
- Ta članek o filmu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.