Čile
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
Nacionalno geslo: Por la razón o la fuerza (špansko: »Zaradi pameti ali moči«) |
|||
Uradni jezik | španščina | ||
Glavno mesto | Santiago Valparaíso (sedež parlamenta) |
||
Predsednica | Michelle Bachelet | ||
Površina - Skupno - % voda |
37. na svetu 756.950 km² ¹ 1,07% |
||
Prebivalstvo - Skupno (2002) - Gostota |
61. na svetu 15.116.435 20/km² |
||
Neodvisnost - Začeta - Formalno razglašena |
od Španije 18. september 1810 12. februar 1818 |
||
Valuta | čilenski peso (CLP) | ||
Časovni pas | UTC-4 | ||
Državna himna | Himno Nacional de Chile | ||
Vrhnja internetna domena | .CL | ||
Nacionalna klicna koda | 56 | ||
(1) Čile zahteva 1.250.000 km² Antarktike |
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Na severu meji na Peru, na vzhodu pa na Bolivijo in Argentino.
Poleg celinskega dela Čilu pripadata še Otočje Juana Fernándeza (ok. 667 km zahodno od osrednjega Čila) in Velikonočni otok (Rapa Nui), ok. 3.600 km zahodno od osrednjega Čila.
Čile od leta 1940 zahteva tudi ozemlje Antarktike med 53° in 90° zahodne zemljepisne dolžine, ki se deloma prekriva z britanskim zahtevkom.
Vsebina |
[uredi] Izvor imena
Glede izvora imena obstaja več teorij, vsekakor pa nima nič opraviti z začimbo čili. Po eni izmed teorij naj bi Inki po neuspelem poskusu podjarmljenja Mapučev dolino pod Aconcaguo poimenovali Čili kot popačeno ime mapuškega poglavarja Tili. Po drugi teoriji naj bi ta dolina pod Aconcaguo bila zelo podobna perujski dolini Casma, kjer je že obstajalo naselje Čili. Spet tretja teorija namiguje, da ime izvira iz mapuške besede čili, ki pomeni »kjer se zemlja konča« ali iz ajmarske besede tčili, ki pomeni sneg, ali pa iz mapuškega oponašanja ptic »čiili - čiili«. Španski konkvistadorji so to besedo prvič slišali od Inkov in peščica preživelih iz odprave Diega de Almagra, ki se je vrnila iz današnjega Čila v Peru, se je poimenovala »ljudje iz Čilija«.
[uredi] Upravna delitev
Trenutna upravna razdelitev države izvira iz časov Pinochetove vladavine. Država se deli na 13 regij (špansko región), ki so od severa proti jugu oštevilčene z rimskimi številkami od I do XII. Izjema je regija okoli prestolnice Santiago, ki nosi oznako RM kot Región Metropolitana. Med prebivalstvom se namesto polnih imen regij raje uporablja kar njihove številke. Vsaka regija se deli še na več provinc (provincia), province pa naprej na občine (comuna). Skupno število provinc je 51, občin pa 346.
Trenutno je v parlamentarnem postopku predlog zakona, ki bi uvedel dodatni dve regiji: iz provinc Arica in Parinacota bi nastala regija Arica - Parinacota z upravnim središčem v Arici, provinca Valdivia pa bi postala regija Los Ríos z upravnim središčem v Valdivii. Če bo zakon potrjen, bo porušen sistem številčenja regij od severa proti jugu in v tem primeru bodo najverjetneje opustili označevanje z rimskimi številkami. Obenem bi to odprlo pot k ustanovitvi novih regij in provinc.
|
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Argentina | Bolivija | Brazilija | Čile | Ekvador | Falklandski otoki | Francoska Gvajana | Gvajana | Kolumbija | Paragvaj | Peru | Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki | Surinam | Urugvaj | Venezuela
Avstralija | Brunej | Čile | Filipini | Hong Kong | Indonezija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Kitajska | Malezija | Mehika | Nova Zelandija | Papua Nova Gvineja | Peru | Rusija | Singapur | Tajska | Tajvan | Vietnam | Združene države Amerike
Antigva in Barbuda | Argentina | Bahami | Barbados | Belize | Bolivija | Brazilija | Čile | Dominika | Dominikanska republika | Ekvador | Grenada | Gvatemala | Gvajana | Haiti | Honduras | Jamajka | Kanada | Kolumbija | Kostarika | Kuba | Mehika | Nikaragva | Panama | Paragvaj | Peru | Saint Lucia | Saint Vincent in Grenadine | Saint Kitts in Nevis | Salvador | Surinam | Trinidad in Tobago | Urugvaj | Venezuela | Združene države Amerike
- Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.